Kolumna Dejana Vodovnika: Grdi, umazani, zli
V naši državi je še nekaj območij in ljudi brez pitne vode … in celo 7000 nepismenih.
Odpri galerijo
Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je odločalo o pritožbi dveh romskih družin. Romi so se na ESČP obrnili, ker jim država v romskih naseljih ne omogoča dostopa do pitne vode, s tem pa po njihovem mnenju krši njihove človekove pravice. Sodišče je namreč obravnavalo pritožbi 14-članske romske družine iz Dobruške vasi v občini Škocjan ter dveh Romov, očeta in sina, iz Goriče vasi pri Ribnici.
Podatki kažejo, da je v naši državi še kar več območij in ljudi brez pitne vode, kanalizacije … in celo 7000, če verjamete ali ne, nepismenih. In nikomur nič. Še naprej bomo prepričevali druge, da je kozarec napol napolnjen, drugi pa nas, da to ne drži, saj je kozarec napol prazen.
In še nekaj je tudi območij, v katerih kraljuje kak slovenski Giacinto, enooki patriarh številnega klana sinov in hčera, ljubimcev in zakoncev, nečakov in none, ki se tarejo na robu kakega naselja. Grdi, umazani, zli je naslov slovitega filma, v katerem nastopa omenjeni Giacinto. In grdih, umazanih ter zlih je v naši državi – žal – še kar precej.
Bo kar držalo, da smo materialno bogati, a kaj ko smo nemalokrat duhovno na dnu, empatija nam je tuja, redoljubnost še bolj. Družba je razdeljena, da še sam Bog ne ve, kako bi si to razložil. Pravzaprav smo res razdeljeni na grde, umazane in zle, čeprav številni med temi menijo, da so lepi, čisti in pošteni. Joj, kako se motijo.
Okej, že zdavnaj smo zaplesali divji ples s kapitalizmom. Realnost postaja vse bolj zlizana z razkrajanjem etike in dozdajšnjih vrednot poštenja.
Voda in dostop do vode skorajda ostajata nepomembna. In ko slišim prireditelje nekaterih velikih smučarskih tekmovanj, ki v tem času, ko koronavirus smrtno nevarno prodira v vse pore našega življenja, ko se opozorila o varnosti in higieni vrstijo, kako niti z besedico ne omenijo zdravstvene varnosti gledalcev, v prvi vrsti pa jim je žal, ker bodo ob dobiček, me prime srati. Pa sram me je tudi.
In v tej luči je odločitev Evropskega sodišča za človekove pravice glede pritožbe romskih družin, ker jim država ne omogoča dostopa do pitne vode, brezpredmetna.
Kategoriji voda in zdravje sta namreč v divjem plesu sedanjosti postali – nepomembni.
Podatki kažejo, da je v naši državi še kar več območij in ljudi brez pitne vode, kanalizacije … in celo 7000, če verjamete ali ne, nepismenih. In nikomur nič. Še naprej bomo prepričevali druge, da je kozarec napol napolnjen, drugi pa nas, da to ne drži, saj je kozarec napol prazen.
In še nekaj je tudi območij, v katerih kraljuje kak slovenski Giacinto, enooki patriarh številnega klana sinov in hčera, ljubimcev in zakoncev, nečakov in none, ki se tarejo na robu kakega naselja. Grdi, umazani, zli je naslov slovitega filma, v katerem nastopa omenjeni Giacinto. In grdih, umazanih ter zlih je v naši državi – žal – še kar precej.
Bo kar držalo, da smo materialno bogati, a kaj ko smo nemalokrat duhovno na dnu, empatija nam je tuja, redoljubnost še bolj. Družba je razdeljena, da še sam Bog ne ve, kako bi si to razložil. Pravzaprav smo res razdeljeni na grde, umazane in zle, čeprav številni med temi menijo, da so lepi, čisti in pošteni. Joj, kako se motijo.
Okej, že zdavnaj smo zaplesali divji ples s kapitalizmom. Realnost postaja vse bolj zlizana z razkrajanjem etike in dozdajšnjih vrednot poštenja.
Voda in dostop do vode skorajda ostajata nepomembna. In ko slišim prireditelje nekaterih velikih smučarskih tekmovanj, ki v tem času, ko koronavirus smrtno nevarno prodira v vse pore našega življenja, ko se opozorila o varnosti in higieni vrstijo, kako niti z besedico ne omenijo zdravstvene varnosti gledalcev, v prvi vrsti pa jim je žal, ker bodo ob dobiček, me prime srati. Pa sram me je tudi.
In v tej luči je odločitev Evropskega sodišča za človekove pravice glede pritožbe romskih družin, ker jim država ne omogoča dostopa do pitne vode, brezpredmetna.
Kategoriji voda in zdravje sta namreč v divjem plesu sedanjosti postali – nepomembni.
