Kolumna Bojana Budje: Tretji temelj
Če berete te vrstice, ste preživeli. Včerajšnjo krvavo vojno luno namreč, ki nam je napovedovala obilje sovražnosti, prepire, razkole, težave z vremenom in vodo. Za slednje vem, da jih je popolni lunin mrk z obrestmi udejanjil, posledice so različne. Dokazano pa polna luna vpliva tudi na (ne)spokojnost sna. In prav včeraj je bil hkrati dan, namenjen zdravemu spanju. Ki ga zaznamujemo vsak zadnji petek pred spomladanskim ekvinokcijem; letošnje enakonočje pade na dvajseti marčevski dan.
Nacionalni inštitut za javno zdravje pravi, da je spanje poleg zdrave prehrane in telesne aktivnosti tretji temelj našega zdravja. Žal nič kaj trden. Težave s spanjem danes ogrožajo domala polovico svetovnega življa, strokovnjaki pa omenjajo več kot 90 spalnih motenj. Sedem odstotkov človeštva denimo med spanjem pozabi na dihanje, nekaj njih kar za vselej, štiri odstotke odraslih pa je takih, ki jih ponoči muči sindrom periodičnih gibov udov. Ali poenostavljeno: mahajo in brcajo po vsem, kar je v bližini. Tudi po njem ali njej. Dohtarji vedo povedati tudi, da zgolj nekajurno nočno spanje povečuje tveganje za krepko povišan krvni pritisk, spodbuja razvoj srčnih bolezni in zmanjšuje učinkovitost belih krvnih telesc. Vse to kajpak slabi našo moč v borbi s stresom, da ne omenjamo posledično slabšega razpoloženja, tesnobe, depresije in še česa. Celo tveganje za razvoj raka na dojki je večje, če ste sredi noči izpostavljene svetlobi. Pika na i pa so dodatna spoznanja, kako nas dober spanec nasiti in kako se v tem času obnavljajo telesne celice. Uro ali dve več smrčanja bi svetoval tudi našim politikom, saj vsaj sedemurni sen kratkoročni spomin spreminja v dolgoročnega, spokojno spanje pa spodbuja celo izločanje rastnih hormonov. Ne se potem čuditi, če ob jutranjem pretegovanju udov zaznate morebitno povečano višino ali dolžino. Česar koli že.
Že omenjeni nacionalni inštitut je včerajšnjemu dnevu spanja v popotnico dodal še, kako je nespečnost povezana z manjšo varnostjo in produktivnostjo na delovnem mestu. Pa seveda posledično z veliko izgubo letnega BDP. Bi rekel. Če ne spiš ponoči, pač odsmrčiš kako urico, dve, tri na delovnem mestu. Edini pogoj je primerna služba. Denimo kje v javni upravi, ki hrani že 190.000 Slovenk in Slovencev. Ali na ministrstvu, koder dve tretjini zaposlenih dela od doma. Beri: iz postelje.
