NA KOŽO
Kolumna Bojana Budje: Dan copatarjev
Slovenke so že vsaj stoodstotno emancipirane, moški pa še za svoj praznik ne vemo.
Odpri galerijo
Vem, da niste vedeli, a vseeno vsem moškim iskrene čestitke ob njihovem mednarodnem dnevu. Kar je 8. marec za ženske, naj bi bil 19. november za moške. Pa je res? Ta teden nisem prejel nobene čestitke, kaj šele darila ali rožice, z nikomer nisem nazdravljal prazniku, z družbo veseljačil ali se prenažiral. Pa vi? Nekje sem prebral le, da mednarodni dan moških obstaja že od leta 1992 in da ga obeležujejo v več kot sedemdesetih državah sveta. Tudi v Sloveniji. Za darilo smo tisti z jajci izvedeli, kakšen je danes povprečen podalpski moški. Ime mu je Franc, Francl ali Franca, kar je daleč najpogostejše ime, star je 41,7 leta, ima srednješolsko izobrazbo, v poprečju zasluži mesečnih 1769 evrov, visok je 178 centimetrov, težak 84,7 kilograma, rekreira se dve uri na teden, skoraj vsak dan uživa sadje in zelenjavo ter ne kadi. Mene v tem povprečju ni, zdravstveno gledano ga celo kvarim. Po teži, rekreaciji in še čem.
Slovencev nas je v tej ljubi državici natanko 49,7 odstotka ali 9500 manj od Slovenk. In medtem ko one zmagoslavno sporočajo, da je ženska brez moškega kot riba brez bicikla, smo mi tiho. One so torej že stoodstotno emancipirane, mi pa še za svoj praznik ne vemo. Očitajo nam, da smo bolje plačani od žensk, da v osrednjeslovenski regiji moški dosegajo 2000 evrov povprečne mesečne plače, a kaj ko tudi umiramo bistveno prej. Razlika je 7 do 8 let. Nič čudnega, da je ni pod Alpami, ki svojega ne bi vsaj dvakrat na teden vprašala po oporoki. Da pač tistih sedem ali osem let vdovstva ne bo preveč žalostnih. Dodatno, ker je tudi samomorov med moškimi štirikrat več! Sploh pa se diskriminacija začne že v rani mladosti. Vsaj srednješolsko izobrazbo premore več kot 90 odstotkov žensk, na pravičnejši Malti je denimo ta številka domala polovico nižja. Tudi študentk je v Sloveniji veliko več kot študentov. Kar je za pestrost življenja po študentskih domovih sicer nadvse dobrodošlo, k pravičnosti pa le ne prispeva. Ker je tudi mladenk z uspešno končanim študijem znatno več kot mladcev. Ter še in še. Do ključnega spoznanja, da so med življem, starim sto in več let, domala same ženske. Nič čudnega. Z raziskavo dokazana primarna značajska posebnost slovenskih stoletnikov (beri stoletnic) je dominantnost.
Bi rekel, da je 19. november mednarodni dan copat.
Slovencev nas je v tej ljubi državici natanko 49,7 odstotka ali 9500 manj od Slovenk. In medtem ko one zmagoslavno sporočajo, da je ženska brez moškega kot riba brez bicikla, smo mi tiho. One so torej že stoodstotno emancipirane, mi pa še za svoj praznik ne vemo. Očitajo nam, da smo bolje plačani od žensk, da v osrednjeslovenski regiji moški dosegajo 2000 evrov povprečne mesečne plače, a kaj ko tudi umiramo bistveno prej. Razlika je 7 do 8 let. Nič čudnega, da je ni pod Alpami, ki svojega ne bi vsaj dvakrat na teden vprašala po oporoki. Da pač tistih sedem ali osem let vdovstva ne bo preveč žalostnih. Dodatno, ker je tudi samomorov med moškimi štirikrat več! Sploh pa se diskriminacija začne že v rani mladosti. Vsaj srednješolsko izobrazbo premore več kot 90 odstotkov žensk, na pravičnejši Malti je denimo ta številka domala polovico nižja. Tudi študentk je v Sloveniji veliko več kot študentov. Kar je za pestrost življenja po študentskih domovih sicer nadvse dobrodošlo, k pravičnosti pa le ne prispeva. Ker je tudi mladenk z uspešno končanim študijem znatno več kot mladcev. Ter še in še. Do ključnega spoznanja, da so med življem, starim sto in več let, domala same ženske. Nič čudnega. Z raziskavo dokazana primarna značajska posebnost slovenskih stoletnikov (beri stoletnic) je dominantnost.
Bi rekel, da je 19. november mednarodni dan copat.
