Dušan Malovrh o Buraku

Pa kaj je babam, se te dni čudimo deci na sončni strani Alp. Mulke, bejbe, mame, stare mame, prababice so ponorele. Gnetle so se, šklocale s telefoni, tiste srečnejše so delale selfieje z božanstvom, peščica najsrečnejših se je celo srečala z njim. Totalna evforija boljše polovice Slovenije, takšne norije zaradi enega samega človeka z malih ekranov tu ni bilo od Esmeralde.

Ker sem rad na tekočem, sem po televizijskem dnevniku in prispevku iz trgovskega centra, kjer so ponujali Buraka v živo, ostal na sedežni, kajti, glej ga, Turka, prav danes je epizoda megatelenovele Moja boš (no, saj je na sporedu skoraj vsak dan, spoznam pozneje).

Ob koncu prve minute epizode se prvič pojavi tudi idol Burak, se pravi junak Kemal. Od njegovega televizijskega očeta izvem, da ima Kemal brata Emirja, s katerim sta skregana, da so v zaporu zastrupili Ozana (ali je Ohsan?), sklepam, da je to Kemalov prijatelj ali znanec. Na ekranu se v nekem momentu zablisne pištola, postane napeto, toda Kemal ostane miren in odločen.

»Več v tiskani izdaji. Dobite jo v bližnji trafiki, v aplikaciji na pametnih telefonih in tablicah ali pa jo naročite v e-trafiki«.