NA KOŽO
Dežela kitov
Če vprašate mene, smo nesporni zmagovalci balkanskega četveroboja nesmislov.
Odpri galerijo
Dalmatinec Boris Dežulović je imeniten književnik, pisec, kolumnist, z veseljem ga prebiram. In z razlogom sem se te dni spomnil, kako je v začetku septembra za bosansko-hrvaško-srbsko televizijo N1 s pisano postjugoslovansko druščino razpredal o tem, kdo v eks Jugi premore najbolj nesmiselno državno institucijo.
Že na startu je letvico visoko postavil Srb s spoznanjem, da je njihova skupščina pred sedmimi leti sprejela zakon o morski plovbi. Kar bi za deželo, ki je brez morja že vsaj dobrih sedem stoletij – vse, odkar je car Dušan Nemanjić alias Dušan Silni Srbijo razširil od Jadranskega do Egejskega morja –, lahko štel kdo za vrhunsko zajebancijo. Pa ni. Na podlagi istega zakona so Srbi ustanovili tudi Agencijo za preiskovanje pomorskih nesreč. Zadnja je bila pred petimi milijoni let, ko se je presušilo Panonsko morje! Nakar se je oglasil Črnogorec in prijavil, kako imajo v njihovi državi že več kot desetletje – ne boste verjeli! – ministrstvo za delo. Ki da prav te dni pripravlja tudi pravi pravcati zakon o delu. Za eks jugo republiko, katere nacionalna simbola sta lenoba in poležavanje, je to na prvi in drugi pogled absurdno. Kot je denimo v Bosni in Hercegovini pred nekaj leti sprejeti zakon o igrah na srečo. In to v državi, ki je uradno evropska prestolnica nesreče! Razlogov bržkone ni treba naštevati. Dodaten je lahko, da tudi njihova državna loterija kot nosilec iger na srečo brede v astronomskih izgubah.
A tudi Slovenci imamo konja za dirko. Nemara celo zmagovalnega. Upodablja ga peščica tistih, ki si pod okriljem ministrstva za okolje in prostor že dvanajst let režejo ne prav tanke rezine kruha v komisiji za kitolov. Slovenija, ki je edinega pravega kita v svoji 300 kvadratnih kilometrov veliki morski mlakuži nazadnje videla pred devetimi leti, je 2006. podpisala Mednarodno konvencijo za regulacijo kitolova in s tem postala polnopravna članica mednarodne komisije. Pa ne le to. Minule dni je država, ki ima svoje sardele od prve do zadnje natančno preštete, Japoncem prevzela dvoletno predsedovanje Mednarodni komisiji za kitolov. Zgodilo se je na njenem zgodovinskem 67. zasedanju v brazilskem Florianopolisu. Preživetje kitov bo torej odvisno od nas in tega, kako uspešno bomo sledili in lovili predvsem japonske, norveške ter islandske kitolovke. Gumenjak je bojda že
pripravljen.
Če vprašate mene, smo nesporni zmagovalci balkanskega četveroboja nesmislov. Bom pa preveril še pri Dežuloviću.
Že na startu je letvico visoko postavil Srb s spoznanjem, da je njihova skupščina pred sedmimi leti sprejela zakon o morski plovbi. Kar bi za deželo, ki je brez morja že vsaj dobrih sedem stoletij – vse, odkar je car Dušan Nemanjić alias Dušan Silni Srbijo razširil od Jadranskega do Egejskega morja –, lahko štel kdo za vrhunsko zajebancijo. Pa ni. Na podlagi istega zakona so Srbi ustanovili tudi Agencijo za preiskovanje pomorskih nesreč. Zadnja je bila pred petimi milijoni let, ko se je presušilo Panonsko morje! Nakar se je oglasil Črnogorec in prijavil, kako imajo v njihovi državi že več kot desetletje – ne boste verjeli! – ministrstvo za delo. Ki da prav te dni pripravlja tudi pravi pravcati zakon o delu. Za eks jugo republiko, katere nacionalna simbola sta lenoba in poležavanje, je to na prvi in drugi pogled absurdno. Kot je denimo v Bosni in Hercegovini pred nekaj leti sprejeti zakon o igrah na srečo. In to v državi, ki je uradno evropska prestolnica nesreče! Razlogov bržkone ni treba naštevati. Dodaten je lahko, da tudi njihova državna loterija kot nosilec iger na srečo brede v astronomskih izgubah.
A tudi Slovenci imamo konja za dirko. Nemara celo zmagovalnega. Upodablja ga peščica tistih, ki si pod okriljem ministrstva za okolje in prostor že dvanajst let režejo ne prav tanke rezine kruha v komisiji za kitolov. Slovenija, ki je edinega pravega kita v svoji 300 kvadratnih kilometrov veliki morski mlakuži nazadnje videla pred devetimi leti, je 2006. podpisala Mednarodno konvencijo za regulacijo kitolova in s tem postala polnopravna članica mednarodne komisije. Pa ne le to. Minule dni je država, ki ima svoje sardele od prve do zadnje natančno preštete, Japoncem prevzela dvoletno predsedovanje Mednarodni komisiji za kitolov. Zgodilo se je na njenem zgodovinskem 67. zasedanju v brazilskem Florianopolisu. Preživetje kitov bo torej odvisno od nas in tega, kako uspešno bomo sledili in lovili predvsem japonske, norveške ter islandske kitolovke. Gumenjak je bojda že
pripravljen.
Če vprašate mene, smo nesporni zmagovalci balkanskega četveroboja nesmislov. Bom pa preveril še pri Dežuloviću.
