Objavljeno 03. junij 2018 22.30 | Posodobljeno 03. junij 2018 22.27

Matej Lahovnik o pasteh brezposelnosti

Ključne besede: komentar
Pri prehodu iz brezposelnosti v zaposlenost se neto dohodek poveča le za 9 odstotkov bruto plače.
Velik izziv za novo vlado bo, kako vzpostaviti razmere, da bodo pridni in pošteni dobro živeli od svojega dela in pri tem plačevali dajatve, ki bodo sorazmerne glede na kakovost javnih storitev, ki so na voljo. Davčna obremenitev se je leta 2017 še povečala, tako da je bila za 1,4 odstotne točke višja kot leta 2016.

Pri prehodu iz brezposelnosti v zaposlenost se neto dohodek poveča le za 9 odstotkov bruto plače, ker država tako ali drugače pobere preostalih 91 odstotkov. Temu pravimo past brezposelnosti, saj se marsikdo sprašuje, ali se mu sploh splača delati.

Tisti, ki se zaposli, namreč po eni strani plačuje visoke davke in socialne prispevke, po drugi pa seveda prejema bistveno nižje pripadajoče socialne transferje kot brezposelni, tako da je končna razlika bistveno manjša, kot bi pričakovali, oziroma samo 9 odstotkov bruto plače.

Mejne davčne stopnje so v Sloveniji zelo visoke. Primerjava med razpoložljivim dohodkom družine, v kateri sta oba starša zaposlena in prejemata minimalno plačo ter imata dva otroka, in štiričlansko družino, v kateri sta oba starša nezaposlena, kaže, da je razlika vsega dobrih sto evrov.

»Več v tiskani izdaji. Dobite jo v bližnji trafiki, v aplikaciji na pametnih telefonih in tablicah ali pa jo naročite v e-trafiki« .
Deli s prijatelji