Objavljeno 20. april 2019 21.49 | Posodobljeno 20. april 2019 21.49

Lepe obljube lepo gorijo

Zdaj je dokončno počilo tam, kjer bomo navadni državljani res najbolj občutili na lastni koži.

Alenka Bratušek FOTO: Twitter
Težave v zdravstvu niso od včeraj, tudi od predvčerajšnjim ne. Navsezadnje vsi, ki delajo v zdravstvu, že desetletja opozarjajo, da bo treba v javnem zdravstvenem sistemu zadeve urediti tako, da bodo vzdržne. Seveda se na ta opozorila nihče ni pretirano oziral, še najmanj tisti odgovorni, ki bi morali zadeve urediti. In domine so počasi začele padati in so padale tako vztrajno, da danes skorajda nobena več ne stoji.

Zdaj je dokončno počilo tam, kjer bomo navadni državljani res najbolj občutili na lastni koži. Delovna razmerja so začeli odpovedovati družinski zdravniki. Preprosto se ne gredo več. In pravzaprav imajo prav. Njim res težko kar koli zamerimo, saj jih do zdaj, v vseh poskusih ureditve razmer v primarnem zdravstvu, nihče ni jemal resno. Niti njihovi stanovski kolegi na terciarnem in sekundarnem nivoju ne.

Že več mesecev lahko v javnosti slišimo klice na pomoč, kako že alarmantno primanjkuje družinskih zdravnikov, ki bi lahko obvladali tolikšen naval ljudi, ki potrebujejo zdravstveno oskrbo. Odziva ni bilo. Nihče od pristojnih v državi se ni oziral na posamezne klice na pomoč številnih direktorjev in zaposlenih v zdravstvenih domovih in ambulantah po vsej državi, kako ne zmorejo več obvladati vseh dodatnih aktivnosti in obveznosti, ki jim jih zavod za zdravstveno zavarovanje vedno znova nalaga, ob tem pa ne poskrbi za dodatne moči in sredstva.

»Iščemo družinskega zdravnika, ki bi prevzel ambulanto, saj se je en družinski zdravnik upokojil, tako da delo opravlja le ena zdravnica. Zdravniki so starejši, pod 50 let jih je zelo malo. Vendar so starejši zdravniki lojalni, še vedno prevzemajo dežurstva in druga dela ter tako pomagajo,« je le eden izmed zapisov, ki so povzemali stanje v državi.

In kaj se je ob tem zgodilo. Te novice so postale včerajšnje, bralci smo nanje pozabili, tisti, ki bi morali zadeve začeti urejati in jim nameniti ves svoj čas, tako kot so navsezadnje obljubili pred dobrega pol leta na volitvah, pa so se delali Francoze, kot da se njih to ne tiče. Slovenska folklora pač!

Kar malo težko pozabim, kako polni obljub in ne vem česa vsega so bili politiki, ki so se pred dobrega pol leta potegovali za službe, pri katerih bodo delali le in samo za dobro ljudi, so rekli. »Ureditev razmer v zdravstvu, zmanjšane čakalne dobe, več denarja za zdravnike, medicinske sestre in drugo osebje, ki skrbi za bolne ljudi v naši še vedno prelepi deželici,« so obljubljali.

No, potem smo jim uboge slovenske pare dale svoj glas. Zasedli so pozicije, si razdelili stolčke in kar naenkrat vse tiho je bilo. Nihče več ni na glas kričal in žugal, kako bo uredil razmere v zdravstvu. Prvi minister za zdravje, v katerega je verjelo kar veliko ljudi, da bi slovensko zdravstvo lahko popeljal na pot ozdravitve, je na žalost kmalu zbolel in medtem ga je predsednik vlade zamenjal. Verjetno je Šarec ob tem razmišljal, da bolan človek pač ne more reševati bolnega zdravstva? Le kdo bi vedel, o čem razmišlja premier.

No, prišel je še en nov minister in bojim se, da bo tudi on kmalu pregorel … saj, kot se ta hip zdi, se kar sam samcat spopada z vsemi nakopičenimi težavami v zdravstvu zadnjih 20 let.

image
REUTERS Operacija poteka, pacient je za zdaj še živ. FOTO: Reuters


In zdaj, ko je dokončno počilo, družinski zdravniki pa so se odločili, da se ne gredo več, se zdi, da se tudi politiki kaj pretirano ne sekirajo. Saj oni so zase poskrbeli, mar ne? Niti Alenka Bratušek, ki je bila pred volitvami najbolj glasna, kako bosta prav ona in njena stranka SAB uredili kaos v zdravstvu, niti Karl Erjavec iz Desusa, Dejan Židan iz SD ali Miro Cerar iz SMC in niti Marjan Šarec iz LMŠ, ki vodi vso to pisano druščino, v teh dneh ne najdejo časa, da bi sporočili svoje rešitve za ureditev razmer na primarnem zdravstvu. No, niti vsevedi z Levice, ki so po potrebi pozicija ali opozicija, odvisno od tega, kaj jim bolj odgovarja, se zdaj, ko bi bilo treba, ne oglašajo več. Hja, očitno je javno zdravstvo še edina možnost, beri mošnja brez dna, da bodo lahko zadovoljili svoje lastne interese?

Ubogo ljudstvo, ki poleg tega dvakratno (obvezno in dopolnilno zdravstveno zavarovanje) plačuje za to, da bi lahko dobilo ustrezno oskrbo, ko jo potrebuje, pa naj se znajde, kakor ve in zna. Saj poznate tisto, pomagaj si sam in bog ti bo pomagal. Aktualno, da ni kaj.

Ne vem, zakaj, vendar imam res občutek, da imajo Alenka, Karl, Dejan, Miro in prijatelji Marjanove pisane druščine občutek, da zdravstva ne bodo nikoli potrebovali. Vsaj slovenskega ne! Jo bodo na servis raje mahnili kam drugam. V tujino, za zdravniki, kamor jih odhaja vse več.
In zdaj, ko je dokončno počilo, družinski zdravniki pa so se odločili, da se ne gredo več, se zdi, da se tudi politiki kaj pretirano ne sekirajo.
Deli s prijatelji