NA KOŽO
Komentar Mihe Šimnovca: Lahko smo optimistični
Če kdo, potem naši mojstri in mojstrice v kimonih najbolje vedo, kako se kuje žlahtne kovine.
Odpri galerijo
Še nekaj več kot eno leto, 464 dni, če smo natančni, nas loči do naslednjih (poletnih) olimpijskih iger, ki se bodo 24. julija 2020 začele v Tokiu. Slovenska reprezentanca, ki bo branila štiri kolajne iz Ria de Janeira 2016 – zlato judoistke Tine Trstenjak, srebrni kajakaša na divjih vodah Petra Kauzerja in jadralca Vasilija Žbogarja ter bronasto še ene judoistke, Ane Velenšek –, bo imela tudi v japonski prestolnici več zelo vročih želez v (olimpijskem) ognju.
Če bi upoštevali zgolj letošnje dosežke, bi bila med našimi glavnimi aduti vsekakor Janja Garnbret, ki bo ob ognjenem krstu plezanja na največji športni prireditvi na svetu v najožjem krogu favoritinj. V to vlogo jo navsezadnje postavljajo odlični rezultati, ki jih kot po tekočem traku niza na tekmovanjih za svetovni pokal.
V vsem sijaju je 20-letna plezalka iz Šmartnega pri Slovenj Gradcu zablestela tudi predvčerajšnjim v Moskvi, kjer je v svojo korist odločila še drugo zaporedno tekmo svetovnega pokala v balvanih. Piko na i sijajnim slovenskim nastopom je postavil Jernej Kruder, ki je priplezal na vrh v moški konkurenci in tako poskrbel, da je minulo nedeljo v ruski metropoli še drugič zadonela Zdravljica.
Kolajne med svetovno elito bolj ali manj redno osvajajo še naši najboljši judoisti, na katere se lahko zanesemo tudi na največjih tekmovanjih. Izbranci celjskega trenerja Marjana Fabjana, sicer izučenega zlatarja, so se namreč po atenskem turnirju leta 2004, na katerem je Urška Žolnir priborila Sloveniji zgodovinsko prvo (bronasto) odličje na olimpijskem tatamiju, s kolajnami okitili na naslednjih treh OI v Pekingu 2008, Londonu 2012 in Riu de Janeiru 2016. Če kdo, potem naši mojstri in mojstrice v kimonih najbolje vedo, kako se kuje žlahtne kovine.
V svetovni vrh že dolgo sodijo slovenski kajakaši in kanuisti na divjih vodah, ne gre prezreti niti odmevnih uspehov v jadranju, kolesarstvu, tekvondoju in v zadnjem obdobju Tjaše Ristić, sredozemske prvakinje in evropske podprvakinje v karateju, ki bo prihodnje leto v Tokiu prvič v rednem sporedu olimpijskih iger. Razlogov za optimizem ljubiteljev športa na sončni strani Alp je torej več kot dovolj.
Če bi upoštevali zgolj letošnje dosežke, bi bila med našimi glavnimi aduti vsekakor Janja Garnbret, ki bo ob ognjenem krstu plezanja na največji športni prireditvi na svetu v najožjem krogu favoritinj. V to vlogo jo navsezadnje postavljajo odlični rezultati, ki jih kot po tekočem traku niza na tekmovanjih za svetovni pokal.
V vsem sijaju je 20-letna plezalka iz Šmartnega pri Slovenj Gradcu zablestela tudi predvčerajšnjim v Moskvi, kjer je v svojo korist odločila še drugo zaporedno tekmo svetovnega pokala v balvanih. Piko na i sijajnim slovenskim nastopom je postavil Jernej Kruder, ki je priplezal na vrh v moški konkurenci in tako poskrbel, da je minulo nedeljo v ruski metropoli še drugič zadonela Zdravljica.
Če kdo, potem naši mojstri in mojstrice v kimonih najbolje vedo, kako se kuje žlahtne kovine.
Kolajne med svetovno elito bolj ali manj redno osvajajo še naši najboljši judoisti, na katere se lahko zanesemo tudi na največjih tekmovanjih. Izbranci celjskega trenerja Marjana Fabjana, sicer izučenega zlatarja, so se namreč po atenskem turnirju leta 2004, na katerem je Urška Žolnir priborila Sloveniji zgodovinsko prvo (bronasto) odličje na olimpijskem tatamiju, s kolajnami okitili na naslednjih treh OI v Pekingu 2008, Londonu 2012 in Riu de Janeiru 2016. Če kdo, potem naši mojstri in mojstrice v kimonih najbolje vedo, kako se kuje žlahtne kovine.
V svetovni vrh že dolgo sodijo slovenski kajakaši in kanuisti na divjih vodah, ne gre prezreti niti odmevnih uspehov v jadranju, kolesarstvu, tekvondoju in v zadnjem obdobju Tjaše Ristić, sredozemske prvakinje in evropske podprvakinje v karateju, ki bo prihodnje leto v Tokiu prvič v rednem sporedu olimpijskih iger. Razlogov za optimizem ljubiteljev športa na sončni strani Alp je torej več kot dovolj.
