NA KOŽO
Komentar Mateja Lahovnika: Zgodovinski dogovor
Pogajanja so bila dramatična in negotova vse do zaključka, ampak zelo uspešna tudi za Slovenijo.
Odpri galerijo
Finančni dogovor na vrhu EU o skupnem odzivu na krizo je zgodovinski. Če v tej največji krizi po drugi svetovni vojni države članice ne bi stopile skupaj, bi se lahko upravičeno vprašali, kakšna sta potem sploh še smisel in prihodnost EU. Pogajanja so bila dramatična in negotova vse do zaključka, ampak zelo uspešna tudi za Slovenijo. Slovenski vladi je namreč v pogajanjih glede delitve evropskega denarja tokrat uspelo uveljaviti naše interese. Slovenija bo v sedmih letih dobila 10,5 milijarde evrov, od tega je 6,6 milijarde nepovratnih sredstev. Zaradi uspešnih pogajanj bomo še naprej med državami neto prejemnicami pomoči iz bruseljske blagajne. Seveda bo zelo pomembno, da bo vlada enako uspešno, kot se je pogajala za evropske milijarde, tudi ustvarila pogoje za črpanje tega denarja.
Prejšnji dve vladi se namreč pri črpanju evropskega denarja nista izkazali. V sedanjih negotovih razmerah je še toliko bolj pomembno, da bo ta vlada uspešnejša od prejšnjih ter pravočasno pripravila primerne projekte. Prioritete so jasne. Poleg zelene transformacije gospodarstva in digitalizacije mora biti v ospredju prenova zdravstvenega sistema. V zadnjih 10 letih je Slovenija povsem zaspala pri razvoju dolgotrajne oskrbe ter gradnji domov za starejše in negovalnih bolnišnic. Po eni strani bo torej treba spodbujati hitrejše prestrukturiranje gospodarstva v smeri proti večji produktivnosti, kar je pogoj za rast plač in pokojnin. Po drugi strani pa moramo pridobljena evropska sredstva porabiti na področjih, kjer najbolj zaostajamo. Slovenija potrebuje nacionalni program za okrevanje, ki bo evropska sredstva usmeril na področja z največjimi multiplikativnimi učinki oziroma tja, kjer bodo pozitivni učinki na družbo največji. Ne smejo se ponoviti napake zadnjih let, ko se je denar porabljal za financiranje nekoristnih študij. Sloveniji je po dolgih letih uspel preboj na diplomatskem parketu v Bruslju, saj smo dosegli, kar smo si želeli. V prihodnjih mesecih in letih nam mora uspeti še preboj pri črpanju evropskih sredstev, da bo evropski denar koristno porabljen.
Pogajanja so bila dramatična in negotova vse do zaključka, ampak zelo uspešna tudi za Slovenijo.
Prejšnji dve vladi se namreč pri črpanju evropskega denarja nista izkazali. V sedanjih negotovih razmerah je še toliko bolj pomembno, da bo ta vlada uspešnejša od prejšnjih ter pravočasno pripravila primerne projekte. Prioritete so jasne. Poleg zelene transformacije gospodarstva in digitalizacije mora biti v ospredju prenova zdravstvenega sistema. V zadnjih 10 letih je Slovenija povsem zaspala pri razvoju dolgotrajne oskrbe ter gradnji domov za starejše in negovalnih bolnišnic. Po eni strani bo torej treba spodbujati hitrejše prestrukturiranje gospodarstva v smeri proti večji produktivnosti, kar je pogoj za rast plač in pokojnin. Po drugi strani pa moramo pridobljena evropska sredstva porabiti na področjih, kjer najbolj zaostajamo. Slovenija potrebuje nacionalni program za okrevanje, ki bo evropska sredstva usmeril na področja z največjimi multiplikativnimi učinki oziroma tja, kjer bodo pozitivni učinki na družbo največji. Ne smejo se ponoviti napake zadnjih let, ko se je denar porabljal za financiranje nekoristnih študij. Sloveniji je po dolgih letih uspel preboj na diplomatskem parketu v Bruslju, saj smo dosegli, kar smo si želeli. V prihodnjih mesecih in letih nam mora uspeti še preboj pri črpanju evropskih sredstev, da bo evropski denar koristno porabljen.
