NA KOŽO
Komentar Mateja Lahovnika: Program za okrevanje
Strehe nismo popravili, ko je bilo vreme lepo, zato jo moramo zdaj med najhujšo gospodarsko nevihto.
Odpri galerijo
Prvi val koronakrize smo uspešno prestali, zdaj pa se je treba pravočasno pripraviti na jesen. Učinkovitega cepiva proti koronavirusu niti po najnovejših raziskavah ne bo vsaj še leto dni, zato moramo biti pripravljeni tudi na črni scenarij, da jeseni skupaj z drugimi virusi udari še drugi val korone. Pametni se pravočasno pripravljajo na najhujše in upajo na najboljše.
Ne gre samo za zdravstvene, ampak tudi za gospodarske ter socialne ukrepe v času med in po pandemiji. Koronakriza je pokazala, da je treba pospešiti digitalizacijo in zeleno transformacijo gospodarstev EU. Prav tako se bosta pospešili priprava in gradnja ključnih infrastrukturnih projektov, da bi ljudem zagotovili delo in boljše javne storitve. Evropska komisija namenja članicam EU dodatnih 750 milijard pomoči za hitrejše okrevanje po pandemiji.
Slovenija lahko računa na okrog 5,1 milijarde evrov, od tega 2,6 milijarde subvencij. Sredstva iz sklada za okrevanje in odpornost bodo namenjena strukturnim reformam in investicijam, ki morajo biti v skladu z evropskimi priporočili. Slovenija bo morala tako kot preostale članice pripraviti program porabe denarja. Treba bo določiti ključne prioritete. Med te denimo spada dolgotrajna oskrba starejših. V Sloveniji kronično primanjkuje domov za starejše, negovalnih bolnišnic in varovanih stanovanj.
Država je v zadnjih desetih letih porabila prek 74 milijonov evrov za študije, kako urediti dolgotrajno oskrbo prebivalcev, hkrati pa že od leta 2007 ni zgradila nobenega doma za starejše. Zaradi tega v preteklosti ni nihče protestiral, pa bi moral. Koronakriza je tudi pokazala, kako nam manjkajo negovalne bolnišnice. V obdobju zadnjih treh vlad nismo izvedli nobene strukturne reforme, niti na področju zdravstva in sociale, kjer so bile nujno potrebne.
Zdaj bomo to morali storiti v času krize. Drugače rečeno, ker strehe nismo popravili takrat, ko je bilo vreme lepo, jo moramo zdaj med najhujšo gospodarsko nevihto v zadnjih 70 letih. Program za okrevanje je zato tudi priložnost, da nadoknadimo zaostanek na nekaterih za življenje ljudi ključnih področjih.
Strehe nismo popravili, ko je bilo vreme lepo, zato jo moramo zdaj med najhujšo gospodarsko nevihto.
Ne gre samo za zdravstvene, ampak tudi za gospodarske ter socialne ukrepe v času med in po pandemiji. Koronakriza je pokazala, da je treba pospešiti digitalizacijo in zeleno transformacijo gospodarstev EU. Prav tako se bosta pospešili priprava in gradnja ključnih infrastrukturnih projektov, da bi ljudem zagotovili delo in boljše javne storitve. Evropska komisija namenja članicam EU dodatnih 750 milijard pomoči za hitrejše okrevanje po pandemiji.
Slovenija lahko računa na okrog 5,1 milijarde evrov, od tega 2,6 milijarde subvencij. Sredstva iz sklada za okrevanje in odpornost bodo namenjena strukturnim reformam in investicijam, ki morajo biti v skladu z evropskimi priporočili. Slovenija bo morala tako kot preostale članice pripraviti program porabe denarja. Treba bo določiti ključne prioritete. Med te denimo spada dolgotrajna oskrba starejših. V Sloveniji kronično primanjkuje domov za starejše, negovalnih bolnišnic in varovanih stanovanj.
Država je v zadnjih desetih letih porabila prek 74 milijonov evrov za študije, kako urediti dolgotrajno oskrbo prebivalcev, hkrati pa že od leta 2007 ni zgradila nobenega doma za starejše. Zaradi tega v preteklosti ni nihče protestiral, pa bi moral. Koronakriza je tudi pokazala, kako nam manjkajo negovalne bolnišnice. V obdobju zadnjih treh vlad nismo izvedli nobene strukturne reforme, niti na področju zdravstva in sociale, kjer so bile nujno potrebne.
Zdaj bomo to morali storiti v času krize. Drugače rečeno, ker strehe nismo popravili takrat, ko je bilo vreme lepo, jo moramo zdaj med najhujšo gospodarsko nevihto v zadnjih 70 letih. Program za okrevanje je zato tudi priložnost, da nadoknadimo zaostanek na nekaterih za življenje ljudi ključnih področjih.
