NA KOŽO
Komentar Mateja Lahovnika: Neizkoriščeni milijoni
Če na ministrstvu ne bodo zavihali rokavov, bomo v Bruslju pustili neporabljen denar.
Odpri galerijo
Slovenija ima v obdobju 2014–2020 na voljo kar 3,3 milijarde evrov iz evropskih strukturnih skladov, ki bi jih lahko porabila za razvojne projekte. Po črpanju teh sredstev pa je šesta najmanj učinkovita država članica. Pričakovali bi, da bodo najmanj razvite države EU najbolj učinkovito črpale evropska sredstva, ker so ta namenjena premoščanju razvojnih razlik. V praksi pa ni tako.
Najuspešnejša država pri črpanju evropskih sredstev je Finska, najmanj uspešna pa Hrvaška. Na to se velja spomniti, ko se bomo naslednjič spraševali, zakaj Finci v razvojnem smislu letijo dlje od nas. Poleg Hrvaške so slabše od Slovenije še nekatere druge mediteranske države, kot so Italija, Španija in Malta. Očitno so sredozemske države tako ležerne, da niti denarja iz Bruslja ne črpajo dovolj učinkovito.
Član evropskega računskega sodišča iz Slovenije nas je že lani opozoril, da črpanje denarja EU poteka prepočasi. Za slabo črpanje sredstev v zadnjih letih je sicer najbolj odgovorna ministrica za kohezijo prejšnje vlade. Namesto da bi vse sile usmerila v učinkovito črpanje evropskih sredstev, je bolj črpala proračunska sredstva za svoje poti po svetu. Uspelo ji je obiskati Butan, kjer se je ustavila za osem dni, Indijo in celo Združene arabske emirate, kjer se je zadržala štiri dni.
V mandatu te vlade pa sta se na pristojnem resorju za črpanje sredstev zamenjala že kar dva ministra. Najprej je bil odstopljen minister Bandelli, nato pa je odstopil še njegov naslednik Purič. V zadnjem letu in pol so se torej zamenjali kar trije ministri, pristojni za kohezijo oziroma za črpanje evropskih sredstev. Očitno tudi tu velja načelo več babic, kilavo dete.
Če na resornem ministrstvu ne bodo zavihali rokavov, bomo v Bruslju pustili neporabljen denar. Slovenija ni tako bogata, da bi lahko kar tako puščala denar v Bruslju. Kohezijska sredstva iz evropskih strukturnih skladov so namreč namenjena prav hitrejšemu dohitevanju razvitih držav in so potrebni pogoj tudi za višji življenjski standard. Slovenija, skupaj s še nekaterimi mediteranskimi državami, pa daje vtis, da tega denarja ne potrebuje.
Če na ministrstvu ne bodo zavihali rokavov, bomo v Bruslju pustili neporabljen denar.
Najuspešnejša država pri črpanju evropskih sredstev je Finska, najmanj uspešna pa Hrvaška. Na to se velja spomniti, ko se bomo naslednjič spraševali, zakaj Finci v razvojnem smislu letijo dlje od nas. Poleg Hrvaške so slabše od Slovenije še nekatere druge mediteranske države, kot so Italija, Španija in Malta. Očitno so sredozemske države tako ležerne, da niti denarja iz Bruslja ne črpajo dovolj učinkovito.
Član evropskega računskega sodišča iz Slovenije nas je že lani opozoril, da črpanje denarja EU poteka prepočasi. Za slabo črpanje sredstev v zadnjih letih je sicer najbolj odgovorna ministrica za kohezijo prejšnje vlade. Namesto da bi vse sile usmerila v učinkovito črpanje evropskih sredstev, je bolj črpala proračunska sredstva za svoje poti po svetu. Uspelo ji je obiskati Butan, kjer se je ustavila za osem dni, Indijo in celo Združene arabske emirate, kjer se je zadržala štiri dni.
V mandatu te vlade pa sta se na pristojnem resorju za črpanje sredstev zamenjala že kar dva ministra. Najprej je bil odstopljen minister Bandelli, nato pa je odstopil še njegov naslednik Purič. V zadnjem letu in pol so se torej zamenjali kar trije ministri, pristojni za kohezijo oziroma za črpanje evropskih sredstev. Očitno tudi tu velja načelo več babic, kilavo dete.
Če na resornem ministrstvu ne bodo zavihali rokavov, bomo v Bruslju pustili neporabljen denar. Slovenija ni tako bogata, da bi lahko kar tako puščala denar v Bruslju. Kohezijska sredstva iz evropskih strukturnih skladov so namreč namenjena prav hitrejšemu dohitevanju razvitih držav in so potrebni pogoj tudi za višji življenjski standard. Slovenija, skupaj s še nekaterimi mediteranskimi državami, pa daje vtis, da tega denarja ne potrebuje.
