NA KOŽO
Komentar Mateja Lahovnika: Ko se ne splača delati
Ni logično, da uvažamo tujo delovno silo, doma pa imamo prejemnike denarne socialne pomoči.
Odpri galerijo
V petnajstih letih, odkar smo v EU, se je naš BDP na prebivalca povečal za skoraj 60 %, povprečna neto plača pa za 56 %, s 702 na 1093 evrov. Slovenski izvoz se je od vstopa v EU povečal kar za 150 %.
Kljub temu da imamo zadnja štiri leta rekordno gospodarsko rast, ki jo poganja predvsem izvoz, pa se je število prejemnikov denarne socialne pomoči zelo povečalo. Po podatkih ministrstva za delo je letos že prek devetdeset tisoč upravičencev do denarne socialne pomoči, kar je skoraj 13.000 več kot lani, od tega je 67.000 odraslih.
Več kot polovica odraslih je dolgotrajnih prejemnikov denarne socialne pomoči. Najbolj skrb vzbujajoče in nenavadno je, da je največja skupina prejemnikov denarne socialne pomoči stara med 36 let in 50 leti, kar pomeni, da so v najbolj produktivnih letih svoje delovne dobe.
To pomeni, da se ne morejo ali pa nočejo vključiti na trg dela. Vlada bi morala ob podatku, da je v času visoke gospodarske rasti v državi rekordno število prejemnikov denarne socialne pomoči v starosti med 36 in 50 leti, narediti temeljito revizijo sistema in preprečiti morebitne zlorabe. Navsezadnje ne smemo zanemariti, da znesek denarne socialne pomoči, povečan za različne socialne dodatke, predstavlja že 90 odstotkov minimalne plače.
Slovenija je očitno postala dežela, kjer se mnogim ne splača več delati. To potrjujejo tudi težave podjetij pri iskanju delavcev. Visok delež delovno neaktivnih v srednjih letih postaja strukturni problem. Poročilo OECD opozarja, da bo v naslednjih 20 letih ogroženih okoli polovica delovnih mest zaradi robotizacije in avtomatizacije poslovnih procesov.
Tretjina zaposlitev se bo bistveno spremenila tako, da bomo potrebovali nova znanja s področja informacijske tehnologije. Delovno neaktivni seveda ne bodo mogli pridobiti ustreznih kompetenc, ki jih bo zahtevala avtomatizacija poslovnih procesov, kar pomeni, da bodo dolgoročno povsem nezaposljivi.
Ministrica za delo bi morala takoj ukrepati in predlagati ustrezne sistemske spremembe. Ni logično, da uvažamo tujo delovno silo, doma pa imamo največji delež prejemnikov denarne socialne pomoči v letih, ko bi morali biti najbolj delovno aktivni.
Kljub temu da imamo zadnja štiri leta rekordno gospodarsko rast, ki jo poganja predvsem izvoz, pa se je število prejemnikov denarne socialne pomoči zelo povečalo. Po podatkih ministrstva za delo je letos že prek devetdeset tisoč upravičencev do denarne socialne pomoči, kar je skoraj 13.000 več kot lani, od tega je 67.000 odraslih.
Ni logično, da uvažamo tujo delovno silo, doma pa imamo prejemnike denarne socialne pomoči.
Več kot polovica odraslih je dolgotrajnih prejemnikov denarne socialne pomoči. Najbolj skrb vzbujajoče in nenavadno je, da je največja skupina prejemnikov denarne socialne pomoči stara med 36 let in 50 leti, kar pomeni, da so v najbolj produktivnih letih svoje delovne dobe.
To pomeni, da se ne morejo ali pa nočejo vključiti na trg dela. Vlada bi morala ob podatku, da je v času visoke gospodarske rasti v državi rekordno število prejemnikov denarne socialne pomoči v starosti med 36 in 50 leti, narediti temeljito revizijo sistema in preprečiti morebitne zlorabe. Navsezadnje ne smemo zanemariti, da znesek denarne socialne pomoči, povečan za različne socialne dodatke, predstavlja že 90 odstotkov minimalne plače.
Slovenija je očitno postala dežela, kjer se mnogim ne splača več delati. To potrjujejo tudi težave podjetij pri iskanju delavcev. Visok delež delovno neaktivnih v srednjih letih postaja strukturni problem. Poročilo OECD opozarja, da bo v naslednjih 20 letih ogroženih okoli polovica delovnih mest zaradi robotizacije in avtomatizacije poslovnih procesov.
Tretjina zaposlitev se bo bistveno spremenila tako, da bomo potrebovali nova znanja s področja informacijske tehnologije. Delovno neaktivni seveda ne bodo mogli pridobiti ustreznih kompetenc, ki jih bo zahtevala avtomatizacija poslovnih procesov, kar pomeni, da bodo dolgoročno povsem nezaposljivi.
Ministrica za delo bi morala takoj ukrepati in predlagati ustrezne sistemske spremembe. Ni logično, da uvažamo tujo delovno silo, doma pa imamo največji delež prejemnikov denarne socialne pomoči v letih, ko bi morali biti najbolj delovno aktivni.
