Objavljeno 27. oktober 2019 22.25 | Posodobljeno 28. oktober 2019 09.48

Komentar Mateja Lahovnika: Evropski čas

Ključne besede: komentar

Kako tipično za EU in čas, v katerem živimo, da se ne moremo uskladiti niti glede ure.

Slogan Evropske unije je združeni v različnosti in glede na to, da se ne moremo uskladiti niti glede premikanja urnih kazalcev, tudi drži. Evropska komisija je lani napovedala, da bomo v Uniji letos zadnjič premaknili ure, a se kljub temu ni spremenilo nič. V EU je 28 držav, v katerih živi več kot pol milijarde ljudi, ki govorijo 24 različnih uradnih jezikov, zato nas ne bi smelo presenetiti, da je toliko različnih interesov. Veliko je tudi nesmiselnih direktiv, ki jih sprejema bruseljski birokratski aparat, za katerega se včasih zdi, da živi na vzporednem planetu. Tudi premikanje ure je posledica takšne direktive Evropskega parlamenta, čeprav v resnici nihče dobro ne razume, zakaj je to pravzaprav potrebno.

Navsezadnje obstajajo resne študije, ki kažejo, da to ljudem povzroča veliko več težav kot koristi. Evropski parlament je podprl pobudo, da bi nehali premikati urne kazalce v Evropski uniji, ampak šele leta 2021. Poleg tega je v evropskem duhu vse skupaj zapletel in prepustil državam članicam, da se same odločijo za zimski ali poletni čas. Brez uskladitve bi bil seveda kaos. Predstavljajmo si zmešnjavo in težave, ki bi se pojavile, če bi sosednje države izbrale različne časovne pasove. Čas v Ljubljani bi bil na primer enak tistemu v Bruslju, a različen od časa v Zagrebu ali na Dunaju, pa vendar skladen s tistim v Trstu. Najrazličnejši zapleti, ki bi nastali na potovanjih ali pri usklajevanju sestankov, bi bili neizbežni in bolj ali manj vsakdanji pojav. Zato ni nobenega dvoma, da se je treba uskladiti, toda kaj ko imajo države tako različne poglede na to, kateri čas bi bil najprimernejši. Kako tipično za EU in čas, v katerem živimo, da se ne moremo uskladiti niti glede ure!

Zato še naprej premikamo urne kazalce, ne da bi dobro vedeli čemu – razen da s tem sebi kompliciramo življenje. Tako pač je v Evropski uniji, združbi različnih držav, v kateri je težko, brez katere pa bi bilo še veliko težje. Ne nazadnje to kaže tudi dolgo odhajanje Velike Britanije iz EU, saj se zdi, da bi najraje formalno odšla, neformalno pa ostala.
Deli s prijatelji