Lara Paukovič
NA EKS
Lara Paukovič
Objavljeno 20. marec 2019 11.20 | Posodobljeno 20. marec 2019 11.20

Komentar Lare Paukovič: »Samo da jim ni treba v šolo!«

Ključne besede: komentar

Nima smisla, da se prizadevanje mladih poskuša banalizirati z izjavami, da jim gre le za špricanje šole.

Podnebni štrajk mladih za ohranitev planeta v Ljubljani FOTO: Voranc Vogel
»Saj sploh ne vejo, zakaj štrajkajo,« »vse, da bi lahko izostali od pouka«, »itak so jim izostanek opravičili – je to sploh štrajk?« je nekaj najbolj tipičnih negativnih komentarjev, ki smo jih lahko na spletu in po družabnih omrežjih brali ob petkovi podnebni stavki, ki je v Ljubljani na ulice spravila približno 9000 mladih (in manj mladih), v Mariboru in Kamniku 1000, v Kopru 600, v Novem mestu 400, Slovenskih Konjicah 200, v Ormožu pa 150.

image
Podnebni štrajk mladih za ohranitev planeta v Ljubljani FOTO: Voranc Vogel

Mladi, ki so stavkali v Sloveniji, so le majhen del globalne podnebne stavke, ki se je začela na Švedskem – njena pobudnica je šestnajstletna aktivistka Greta Thunberg, zdaj nominirana za Nobelovo nagrado za mir. Greta je ob petkih manjkala v šoli, da je lahko s transparentom Šolska stavka za podnebje stala pred parlamentom, in čeprav je sprva niso jemali resno, je zdaj ikona, ki je mobilizirala številne šolarje po svetu.

Ponekod protesti že potekajo vsak petek, tokrat pa se je na ulicah prvič sočasno zbralo toliko mladih: v več kot 1650 mestih v 105 državah. Slovenski šolarji so na protest prišli zagnani in dobro pripravljeni, s transparenti s slogani, kot so Podnebna pravičnost zdaj, Borba za naravo je borba za življenje ali Planet B ne obstaja, pa z govori, ki so poudarjali, da na opustošenem planetu ne moremo živeti in da politiki za okolje naredijo premalo.

To niso floskule – dejstvo je, da je položaj resen. Kot je prejšnji teden poročalo Delo, tudi Slovenija spada med države EU z nadpovprečno onesnaženim zrakom. Temperature se višajo, kar med drugim negativno vpliva na nekatere že tako ogrožene živalske in rastlinske vrste, svetovna morja so polna plastike.

Okoljske probleme je seveda nujno reševati na sistemski ravni, a dokler se uradni organi ne odzovejo, lahko kaj za boljši planet naredi tudi vsak sam. Na primer uživa manj mesa (znano je, kakšen onesnaževalec zraka je mesna industrija), več uporablja javni promet, se poskuša odpovedati plastiki, ko je to le mogoče, se izogiba hitri modi, se manj vozi z letali, predvsem z nizkocenovci ... letalski promet na primer bojkotira pobudnica protesta Greta Thunberg, ki se na mednarodne konference vozi z vlakom, vpliv letal na globalno segrevanje namreč nikakor ni zanemarljiv.

Nima smisla, da se prizadevanje mladih poskuša banalizirati z izjavami, da jim gre le za špricanje šole.

Marsikdo si težko predstavlja življenje brez EasyJeta in kavbojk iz H&M (tudi jaz, priznam), in seveda ni mogoče nikogar prisiliti, da čez noč postane radikalen okoljevarstvenik, vendar to ni bil namen shoda – tako kot prizadevanje veganov, da bi se ljudje seznanili s prednostmi veganske prehrane, ne pomeni avtomatsko posiljevanja s tem tipom prehranjevanja, čeprav jih veliko ljudi razume na ta način.

Gre samo za ozaveščanje: dogodki, kot je bila podnebna stavka, poskušajo premikati meje v glavah ljudi, v tem primeru te, ki jim preprečujejo dojeti, da planet s takim načinom življenja, kot ga večina zahodne družbe živi zdaj, ne bo obstajal večno.

Nima smisla, da se prizadevanje mladih poskuša banalizirati z izjavami, da jim gre le za špricanje šole, da protest ni zares protest, če ga odobravajo oblasti (štrajka so se namreč na primer udeležili ali mu vsaj izrazili podporo tudi številni politiki), in celo teorijami zarote, češ da so ti mladi okoljevarstveniki lutke v rokah marksistov, ki okoljske probleme izrabljajo kot izgovor za še bolj zagrizeno vsiljevanje svoje politične propagande.

Še bolj nizkotne pa so lažne slike, ki so začele po protestu krožiti po družabnih omrežjih in prikazujejo nasmetene slovenske trge, nesnago, ki naj bi ostala za njimi – a so v resnici nastale že prej, ob neki drugi priložnosti.

Gibanje Mladi za podnebno pravičnost je pred shodom celo poudarilo, da želijo pokazati resen, odrasel pristop, da bodo za seboj počistili, vse udeležence pa pozvali, naj se odpovedo drogam in alkoholu, vendar ljudi, ki bi nas – in sebe – radi prepričali, da ni šlo za protestnike, ampak pozerske razgrajače, to ne zanima. Ko so bili opozorjeni, da gre za lažne novice, jih je kar več nastopilo z argumentom »mogoče za podnebnim shodom res ni ostala svinjarija, ampak takole nasmeteno je po vsakem koncertu ali žuru«.

»Mladi« so očitno enotna skupina – če smetijo po žurih, potem je pač nemogoče, da bi stavkali za podnebno pravičnost. Sicer pa so ti komentarji tako ali tako verjetno prišli od tistih, ki bodo ob neki drugi priložnosti nekje pustili komentar o pasivnosti mlade generacije ...
Deli s prijatelji