NA EKS
Komentar Gašperja Lubeja: Lokalna zmaga nacionalnega luzerja
Z ležernostjo je Šarec pomagal Dejanu Židanu, ki se mu ob šibkem Miru Cerarju odpira prostor za izboljšanje rezultata izpred štirih let.
Odpri galerijo
Janez Janša FOTO: Tomi Lombar
Lokalno zmaguje že od 2006, pa je na državni ravni še vedno skoraj ves čas v opoziciji. Tudi tokrat bo zmagal, a bo v parlamentu še naprej zmagovalec, ki ni sposoben sestaviti vlade. Kot še nekdo, s katerim noče imeti nič, čeprav sta si podobna še v marsičem. Tudi v tem, da lokalno zmagujeta, nacionalno pa sta luzerja. Janez Janša bo na lokalnih volitvah najverjetneje zmagal še četrtič zapored, če upoštevamo rezultat proporcialnega dela volitev, ki so pomemben kazalnik moči strank na državni ravni.
SDS je leta 2014 na parlamentarnih volitvah dosegla slabši rezultat kot na treh volitvah pred tem, podobno je bilo na lokalnih volitvah. Ker je letos rezultat izboljšala, je zelo verjetno, da bo presegla tudi lokalni odstotek izpred štirih let – 14,34 odstotka. Če bo največja parlamentarna stranka 18. novembra padla pod to mejo, bodo kisli nasmehi JJ neizbežni. Kisli nasmehi bodo neizbežni za triumfalnega zmagovalca parlamentarnih volitev julija 2014. Takratna Stranka Mira Cerarja je nekaj mesecev pozneje brez omembe vredne lokalne mreže z drugim mestom presegla rezultat SMC na letošnjih parlamentarnih volitvah. Dragocene same enke (11,11 odstotka) so letos nedosegljive. Če bi jih Miro Cerar slučajno presegel, bi to pomenilo utrditev stranke na nacionalni politični sceni. Bolj verjetno je, da bodo lokalne volitve SMC potisnile na politično obrobje.
Marjan Šarec me zabava z ležernostjo. Največja vladna stranka ima 9 (z besedo devet) kandidatov za župane – s svojimi kandidati je pokrila dobre štiri odstotke občin, nastopajo pa še z 38 občinskimi listami(18-odstotna pokritost). Smešne številke za stranko, ki vodi vlado, a nič nenavadnega za Šarca, mojstra v zmanjševanju predvolilnih pričakovanj. Kar koli bo dosegel, bo verjetno razglasil za uspeh. Z ležernostjo je Šarec pomagal Dejanu Židanu, ki se mu ob šibkem Miru Cerarju odpira prostor za izboljšanje rezultata izpred štirih let. Takrat so Socialni demokrati na tretjem mestu prejeli skoraj povsem enak rezultat kot na letošnjih parlamentarnih volitvah (9,95 odstotka). Če se Židanu ne bo uspelo približati 15 odstotkom, bo to še en dokaz, da je SD v hudi voditeljski krizi.
SD se bo spopadala z Levico, ki je leta 2014 kot Združena levica nastopila razpršeno, s samostojnimi nastopi strank takratne koalicije. Skupaj so dobile manj kot dva odstotka glasov. Če Luka Mesec 18. novembra ne bo presegel petih odstotkov, bo to morda tudi sporočilo volivcev, da ne odobravajo nejasne politike, ko si Levica ne upa pretrgati vseh vezi s Šarcem. Morda bodo presojali, ali pozdravljajo ta politični oportunizem kljub šokantnemu imenovanju Damirja Črnčeca in skrajnemu pragmatizmu predsednika vlade pri številnih vprašanjih, pomembnih za Levico. Gledali bomo še nekaj zanimivih političnih obračunov. Alenka Bratušek bo poskusila odščipniti čim več glasov Karlu Erjavcu, ki je v političnemu zatonu. Če bo presegel 7,45 odstotka s prejšnjih volitev, bo to odličen rezultat. Če bo padel bistveno nižje, se bodo morali upokojenci začeti spraševati, ali ni čas za Karlovo upokojitev.
Matej Tonin bo tekmoval z Marjanom Podobnikom, novim starim predsednikom SLS, ki je kljub dvema zaporednima polomoma na parlamentarnih volitvah še vedno lokalno močna. Leta 2014 je na četrtem mestu z 8,48 odstotka za slabi dve odstotni točki prehitela NSi na šestem mestu. Tonin nujno potrebuje bistveno boljši rezultat od povprečnega z letošnjih parlamentarnih volitev (7,16 odstotka), tako kot Podobnik, ki ima možnost dokazati, da pozna pot vrnitve v državni zbor.
Zanimiv bo tudi skupni rezultat SDS, NSi in SLS. Leta 2014 so pomladniki prejeli nekaj manj kot 30 odstotkov. Letos bo njihov skupni rezultat nakazal, ali volivci pozdravljajo politične otoplitve med prislovično sprtimi prvaki desne sredine. Še daleč je do novih parlamentarnih volitev, a 18. november bo prvi resni politični test za nacionalnega luzerja, ki od leta 2006 zmaguje lokalno. Drugi bodo evropske volitve maja prihodnje leto, ki bodo še resnejši test za vladajočo koalicijo. To bo referendum o politiki nove vlade. Nacionalnega luzerja lahko spremeni v zmagovalca.
SDS je leta 2014 na parlamentarnih volitvah dosegla slabši rezultat kot na treh volitvah pred tem, podobno je bilo na lokalnih volitvah. Ker je letos rezultat izboljšala, je zelo verjetno, da bo presegla tudi lokalni odstotek izpred štirih let – 14,34 odstotka. Če bo največja parlamentarna stranka 18. novembra padla pod to mejo, bodo kisli nasmehi JJ neizbežni. Kisli nasmehi bodo neizbežni za triumfalnega zmagovalca parlamentarnih volitev julija 2014. Takratna Stranka Mira Cerarja je nekaj mesecev pozneje brez omembe vredne lokalne mreže z drugim mestom presegla rezultat SMC na letošnjih parlamentarnih volitvah. Dragocene same enke (11,11 odstotka) so letos nedosegljive. Če bi jih Miro Cerar slučajno presegel, bi to pomenilo utrditev stranke na nacionalni politični sceni. Bolj verjetno je, da bodo lokalne volitve SMC potisnile na politično obrobje.
Marjan Šarec me zabava z ležernostjo. Največja vladna stranka ima 9 (z besedo devet) kandidatov za župane – s svojimi kandidati je pokrila dobre štiri odstotke občin, nastopajo pa še z 38 občinskimi listami(18-odstotna pokritost). Smešne številke za stranko, ki vodi vlado, a nič nenavadnega za Šarca, mojstra v zmanjševanju predvolilnih pričakovanj. Kar koli bo dosegel, bo verjetno razglasil za uspeh. Z ležernostjo je Šarec pomagal Dejanu Židanu, ki se mu ob šibkem Miru Cerarju odpira prostor za izboljšanje rezultata izpred štirih let. Takrat so Socialni demokrati na tretjem mestu prejeli skoraj povsem enak rezultat kot na letošnjih parlamentarnih volitvah (9,95 odstotka). Če se Židanu ne bo uspelo približati 15 odstotkom, bo to še en dokaz, da je SD v hudi voditeljski krizi.
Z ležernostjo je Šarec pomagal Dejanu Židanu, ki se mu ob šibkem Miru Cerarju odpira prostor za izboljšanje rezultata izpred štirih let.
SD se bo spopadala z Levico, ki je leta 2014 kot Združena levica nastopila razpršeno, s samostojnimi nastopi strank takratne koalicije. Skupaj so dobile manj kot dva odstotka glasov. Če Luka Mesec 18. novembra ne bo presegel petih odstotkov, bo to morda tudi sporočilo volivcev, da ne odobravajo nejasne politike, ko si Levica ne upa pretrgati vseh vezi s Šarcem. Morda bodo presojali, ali pozdravljajo ta politični oportunizem kljub šokantnemu imenovanju Damirja Črnčeca in skrajnemu pragmatizmu predsednika vlade pri številnih vprašanjih, pomembnih za Levico. Gledali bomo še nekaj zanimivih političnih obračunov. Alenka Bratušek bo poskusila odščipniti čim več glasov Karlu Erjavcu, ki je v političnemu zatonu. Če bo presegel 7,45 odstotka s prejšnjih volitev, bo to odličen rezultat. Če bo padel bistveno nižje, se bodo morali upokojenci začeti spraševati, ali ni čas za Karlovo upokojitev.
Matej Tonin bo tekmoval z Marjanom Podobnikom, novim starim predsednikom SLS, ki je kljub dvema zaporednima polomoma na parlamentarnih volitvah še vedno lokalno močna. Leta 2014 je na četrtem mestu z 8,48 odstotka za slabi dve odstotni točki prehitela NSi na šestem mestu. Tonin nujno potrebuje bistveno boljši rezultat od povprečnega z letošnjih parlamentarnih volitev (7,16 odstotka), tako kot Podobnik, ki ima možnost dokazati, da pozna pot vrnitve v državni zbor.
Zanimiv bo tudi skupni rezultat SDS, NSi in SLS. Leta 2014 so pomladniki prejeli nekaj manj kot 30 odstotkov. Letos bo njihov skupni rezultat nakazal, ali volivci pozdravljajo politične otoplitve med prislovično sprtimi prvaki desne sredine. Še daleč je do novih parlamentarnih volitev, a 18. november bo prvi resni politični test za nacionalnega luzerja, ki od leta 2006 zmaguje lokalno. Drugi bodo evropske volitve maja prihodnje leto, ki bodo še resnejši test za vladajočo koalicijo. To bo referendum o politiki nove vlade. Nacionalnega luzerja lahko spremeni v zmagovalca.
