NA KOŽO
Komentar Domna Mala: V iskanju dobrega krompirja
Iz mladosti se spomnim samo dveh sort, igorja in desireeja, zdaj jih je pa cel kup in praktično nobena ne zmaga.
Odpri galerijo
Pred leti sem v imenu Slovenskih novic obredel domovino po dolgem in počez ter v bolj in manj znanih gostilnah poskušal pražen krompir, ga podrobno opisal in ocenil. Morda je tudi ta akcija delno botrovala ustanovitvi še danes izjemno dejavnega Društva za priznanje praženega krompirja kot samostojne jedi, ravno te dni so na svoji znanstvenoraziskovalni postaji v Sneberjah izkopali pol tone gomoljev različnih sort, tudi novih, ki jih bodo predstavili na septembrskem, že 19. svetovnem festivalu praženega krompirja v Postojni.
Zaradi krompirja imam tudi še črno za nohti in me boli križ. Pri sosedovih smo polnili gajbe in vse kaže, da je gospodar pameten možak. Krompir namreč ni prav debel in tudi veliko ga ni, ena taka povprečna letina. Ampak saj v nekaterih primerih velikost ni pomembna, v tem je denimo najbolj važen okus.
In prav s tem, torej okusnim krompirjem, si belim lase. No ja, plešo. Naš kevder je namreč pretopel za shranjevanje ozimnice pa tudi krompir ni vsakodnevno na jedilniku, ker smo veliki ljubitelji pašt na tisoč in en način in se tudi riža ne branimo. Zato krompir kupujemo sproti v katerem od supermarketov, ki jih je, spet slovenska značilnost, v našem mestecu s 3500 prebivalci pet, enega pa še zidajo.
Izbira je vedno velika, bel in rdeč, za praženje, cvrtje in kuhanje, iz Slovenije, Francije, Nizozemske, Egipta. Tujega smo poskušali še najmanj, valjda bomo zaupali domači robi. Ampak lahko na prste ene roke preštejem, kolikokrat sem dobil res dober krompir, nazadnje lani v kmetijski zadrugi sorto sora. Praviloma je sicer lep, najbrž obilno šprican, in hkrati povsem brez okusa. Obupan sem pri tastu, ki krompir že dolga leta nabavlja v gorenjskih koncih, slovečih po teh razhudnikovkah, naročil 10-kilsko vrečo, in spet ostal z dolgim nosom.
Ne vem, v čem je štos, razlagam si, da najbrž v sortah. Iz mladosti se spomnim samo dveh, igorja in desireeja, zdaj jih je pa cel kup in praktično nobena ne zmaga.
Verjetno bom obiskal vse sovaščane in sprobal njihov pridelek ali pa se najavil pri prijateljih praženega krompirja na njihovi raziskovalni postaji in si doma zasadil njivico. In mi je vseeno, ali bom neumen ali pameten kmet, samo da bo krompir dober.
Zaradi krompirja imam tudi še črno za nohti in me boli križ. Pri sosedovih smo polnili gajbe in vse kaže, da je gospodar pameten možak. Krompir namreč ni prav debel in tudi veliko ga ni, ena taka povprečna letina. Ampak saj v nekaterih primerih velikost ni pomembna, v tem je denimo najbolj važen okus.
Iz mladosti se spomnim samo dveh sort, igorja in desireeja, zdaj jih je pa cel kup in praktično nobena ne zmaga.
In prav s tem, torej okusnim krompirjem, si belim lase. No ja, plešo. Naš kevder je namreč pretopel za shranjevanje ozimnice pa tudi krompir ni vsakodnevno na jedilniku, ker smo veliki ljubitelji pašt na tisoč in en način in se tudi riža ne branimo. Zato krompir kupujemo sproti v katerem od supermarketov, ki jih je, spet slovenska značilnost, v našem mestecu s 3500 prebivalci pet, enega pa še zidajo.
Izbira je vedno velika, bel in rdeč, za praženje, cvrtje in kuhanje, iz Slovenije, Francije, Nizozemske, Egipta. Tujega smo poskušali še najmanj, valjda bomo zaupali domači robi. Ampak lahko na prste ene roke preštejem, kolikokrat sem dobil res dober krompir, nazadnje lani v kmetijski zadrugi sorto sora. Praviloma je sicer lep, najbrž obilno šprican, in hkrati povsem brez okusa. Obupan sem pri tastu, ki krompir že dolga leta nabavlja v gorenjskih koncih, slovečih po teh razhudnikovkah, naročil 10-kilsko vrečo, in spet ostal z dolgim nosom.
Ne vem, v čem je štos, razlagam si, da najbrž v sortah. Iz mladosti se spomnim samo dveh, igorja in desireeja, zdaj jih je pa cel kup in praktično nobena ne zmaga.
Verjetno bom obiskal vse sovaščane in sprobal njihov pridelek ali pa se najavil pri prijateljih praženega krompirja na njihovi raziskovalni postaji in si doma zasadil njivico. In mi je vseeno, ali bom neumen ali pameten kmet, samo da bo krompir dober.
