NA KOŽO
Komentar Domna Mala: Marijino vnebovzetje
Državna statistika o številu katoličanov je bolj realna, resnično vernih pa je še toliko manj.
Odpri galerijo
Veliki šmaren je eden največjih krščanskih praznikov, verniki se na ta dan spominjajo, da je bila devica Marija s telesom in dušo vzeta v nebesa. Slavijo ga tudi v Pravoslavni cerkvi, le da mu pravijo velika gospojina.
Koliko katoličanov je v Sloveniji? Po štetju Katoliške cerkve seveda veliko, leta 2018 naj bi jih bilo 72,74 odstotka, po državnem popisu manj, niti 60. Nedeljske maše jih obiskuje samo 10 odstotkov. Za katoličane se pač izreka veliko državljanov, katerih zvestoba cerkveni instituciji je ohlapna, bodisi že vse od začetka bodisi je to postala po raznih gospodarskih aferah ali dandanašnjih zdrahah, ki jim sledimo recimo v murskosoboški škofiji. Škof Peter Štumpf z zapisi na družabnih omrežjih takšno skepso v Katoliško cerkev kot ustanovo samo še spodbuja, novih vernikov pa definitivno ne pridobiva.
Upam si trditi, da ima veliko Slovencev do katoliške vere podoben odnos kot jaz. V Cerkvi bi rekli, da moja »osebna vera ni najbolj jasna in trdna«. A sem se v katolištvo precej poglabljal, tudi sveto pismo sem prebral, eno leto hodil k verouku in bil na obhajilu. V našo vaško Marijino cerkev hodim septembra na žegnanje, in kadar se mi pripeti pizdarija, pa jo prestanem živ in zdrav, rečem hvalabogu. Božič in veliko noč praznujem s potico, šunko, pirhi in hrenom, vendar v prvi vrsti kot družinski praznik, dan, ko se zberemo skupaj, dostikrat po dolgem času. Torej ga, kot pravi dr. Ivan Štuhec, pojmujem napačno: »Pri nas je tako nekdanjo ateistično in marksistično ideologijo zamenjala sekularistična ideologija, katere moto je, da je treba živeti, kakor da Boga ni oziroma ga ne sme biti. Na tej podlagi je treba vse, kar je krščansko, izriniti tudi z območja kulture. Največ, kar se lahko tolerira, sta tradicija in družinskost.«
Dejstvo pa je, kar priznava tudi sam, da to družinskost pogosto poudarjajo tudi kristjani. Tisti »izpričani«. Ki pa tudi ne vedo, kaj natančno početi na jutrišnji praznik, razen da gredo k maši in morda na Brezje. Večina ga, si upam trditi, slavi zaradi prostega dneva, letos pa še to ne, ker je padel na soboto. Kar pomeni, da je državna statistika o številu katoličanov bolj realna, resnično vernih pa je še toliko manj. In tem želim blagoslovljen praznik Marijinega vnebovzetja.
Koliko katoličanov je v Sloveniji? Po štetju Katoliške cerkve seveda veliko, leta 2018 naj bi jih bilo 72,74 odstotka, po državnem popisu manj, niti 60. Nedeljske maše jih obiskuje samo 10 odstotkov. Za katoličane se pač izreka veliko državljanov, katerih zvestoba cerkveni instituciji je ohlapna, bodisi že vse od začetka bodisi je to postala po raznih gospodarskih aferah ali dandanašnjih zdrahah, ki jim sledimo recimo v murskosoboški škofiji. Škof Peter Štumpf z zapisi na družabnih omrežjih takšno skepso v Katoliško cerkev kot ustanovo samo še spodbuja, novih vernikov pa definitivno ne pridobiva.
Upam si trditi, da ima veliko Slovencev do katoliške vere podoben odnos kot jaz. V Cerkvi bi rekli, da moja »osebna vera ni najbolj jasna in trdna«. A sem se v katolištvo precej poglabljal, tudi sveto pismo sem prebral, eno leto hodil k verouku in bil na obhajilu. V našo vaško Marijino cerkev hodim septembra na žegnanje, in kadar se mi pripeti pizdarija, pa jo prestanem živ in zdrav, rečem hvalabogu. Božič in veliko noč praznujem s potico, šunko, pirhi in hrenom, vendar v prvi vrsti kot družinski praznik, dan, ko se zberemo skupaj, dostikrat po dolgem času. Torej ga, kot pravi dr. Ivan Štuhec, pojmujem napačno: »Pri nas je tako nekdanjo ateistično in marksistično ideologijo zamenjala sekularistična ideologija, katere moto je, da je treba živeti, kakor da Boga ni oziroma ga ne sme biti. Na tej podlagi je treba vse, kar je krščansko, izriniti tudi z območja kulture. Največ, kar se lahko tolerira, sta tradicija in družinskost.«
Dejstvo pa je, kar priznava tudi sam, da to družinskost pogosto poudarjajo tudi kristjani. Tisti »izpričani«. Ki pa tudi ne vedo, kaj natančno početi na jutrišnji praznik, razen da gredo k maši in morda na Brezje. Večina ga, si upam trditi, slavi zaradi prostega dneva, letos pa še to ne, ker je padel na soboto. Kar pomeni, da je državna statistika o številu katoličanov bolj realna, resnično vernih pa je še toliko manj. In tem želim blagoslovljen praznik Marijinega vnebovzetja.
