Komentar Dejana Vodovnika: Kurenti na balkanski pogon

Sedem dni je minilo od debelega četrtka, dva od pustnega torka. Šeme so zakurili, sneli in spravili v shrambe. Tudi na Ptuju. Tamkajšnje Kurentovanje, ki je letos praznovalo okroglih 60 let, so začeli z namenom, da bi ohranili tradicionalno pustno masko, povedo prireditelji in zagnani ptujski kurentologi. Kurent ali korant je osrednji pustni lik na Ptujskem in Dravskem polju, v Halozah in Slovenskih goricah. Oblečen je v ovčji kožuh, prepasan s kravjimi zvonci, obraz mu zakriva maska z dolgim usnjenim nosom in jezikom. Pokrit je s kožuhovinasto kapo, ki je hkrati maska in pokrivalo. Na njej sta goveja rogova ali leseno stojalce, prepleteno z barvnimi trakovi.

Pustno opremo, korantijo, so v preteklosti delali doma iz najrazličnejših materialov, konec 50. let pa se je začela uveljavljati enotna podoba kurentov. Izdelovanje opreme so namreč začeli prepuščati posebnim izdelovalcem.

Ko je Medvladni odbor za varovanje nesnovne kulturne dediščine Organizacije Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (Unesco) razglasil vpis obhodov kurentov na Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva, je na Ptuju zavladalo nepopisno veselje, cingljanju s kurentovimi zvonci ni bilo ne konca ne kraja. »Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva je eden izmed najvidnejših izrazov varovanja nesnovne kulturne dediščine v mednarodnem okolju, med nesnovno dediščino štejemo prakse, predstavitve, izraze, znanja, veščine in z njimi povezana orodja, predmete, izdelke in kulturne prostore, ki jih skupnosti, skupine in tudi posamezniki prepoznavajo kot del svoje kulturne dediščine,« je bilo takrat, pred leti, še slišati.


Potem je tudi slovenska vlada kurente in kurentovanje razglasila za »živo mojstrovino državnega pomena in vpisanega na Unescov Reprezentativni seznam nesnovne dediščine in register nesnovne kulturne dediščine pri ministrstvu za kulturo«.
In veselice na Ptuju so se začele vrstiti. Letos torej že šestdeseta po vrsti od tiste pustne sobote 27. februarja 1960, ko so v sprevodu nastopile tradicionalne pustne maske iz Markovcev. Ta sprevod velja za prvo Kurentovanje na Ptuju.

Seznam nastopajočih je bil letos res kurentovski. Tudi na balkanski pogon. Mile Kitić, Jasmin Stavros, Mišo Kovač, skupina, ups, pardon, ja se izvinjavam /se oproščam/grupa Vigor, estradnica in filmska igralka Severina … Da so nastopili le zato, da bi počastili in se priklonili slovenskemu etnografskemu prazniku in simbolom, imenovanim kurenti, seveda še zdaleč ne pije vode. Da so prišli zaslužit, pa še kako pije vodo. Ampak, le naj si trgovci z novci manejo roke.

Močno dvomim, da Mile Kitić, Severina in še kdo iz omenjenega balkanskega estradnega paketa sploh ve, kdo in kaj so kurenti. Ali pa, da gre za nesnovno kulturne dediščino ne le Slovenije.

Hm, neschengenski bratje Hrvati so nedavno zaradi domnevnega izkrivljanja hrvaške himne na inavguraciji novega predsednika Hrvaške oz. Rvacke Zorana Milanovića na sramotilni steber pribili pevko Josipo Lisac. Neki Hrvat, ki je menda dokaj tesno povezan tudi s Slovenijo oz. koprskim nogometom, je zoper njo vložil celo ovadbo. Kaj bi šele bilo, če bi prireditelji katere etnološke prireditve v lijepi njihovi povabili na oder kakšno slovensko estradnico ali srbskega estradnika. Ovadbe bi deževale, prireditelji pa bi bili nemudoma ne le postavljeni na sramotilni steber, ampak bi z njega, se bojim, celo viseli!

Pri nas, v Sloveniji, saj še imamo Slovenijo, a ne?, pa itak velja, da so na domačih etnoloških veselicah, pod zaščito Unesca ali ne, osrednji gostje od vsepovsod, le iz Slovenije bolj malo. In tako me kurenti na balkanski pogon pravzaprav niti ne presenečajo kaj pretirano. Žal!