Komentar Darinke Pavlič Kamien: Redka politična milina
Če bi tako iskrena želja po sodelovanju trajala v času aktivne vlade, nikoli ne bi bilo brezvladja.
Odpri galerijo
Prav zanimivo je tole stanje brezvladja. Če ne bi bilo v resnici škodljivo, saj se država v tem času zaradi načela le nujni, tekoči posli skorajda ustavi, bi si človek večkrat zaželel te nevsakdanje, redke in nenavadne politične miline, ki nas tako nenadoma objame.
Parlamentarne stranke, ki so med aktivno delujočo vlado med seboj še kako tekmovale, katera bo s svojimi manevri uspešneje prelisičila druge, glasovala drugače in si pripela kakršne pač že zasluge za to, so se v hipu iz hudega tekmeca in konkurenta prelevile v dobrega sodelavca in timskega igralca. Kar nenadoma so vse naše politične stranke zelo odprte, prijateljsko druga drugo vabijo k sodelovanju in povezovanju. Pripravljene so biti best frendi z vsemi. Čez noč se pri njih rodijo novi občutki, ki blazno kličejo po odgovornost do tega, da država deluje, in da tega, kar imamo, res ne smemo uničevati. Stališča, ki so bila prej trdna, skorajda vojaško neomajna, nenadoma postanejo mehka, gnetljiva, vredna nove presoje in razmisleka.
Če se je marsikateri strankarski veljak v času aktivne vlade raje skril pred mediji, jim sedaj ni prav nič težko povedati svojega mnenja v kamero ali mikrofon kjer koli in kadar koli. Temu radi dodajo še nekaj nujne samopromocije in jo na koncu obvezno začinijo s trditvijo, da kako so bili prav oni v času delovanja vlade res ves čas državotvorni.
Če nič drugega, je našim političnim strankam treba priznati sposobnost hitrega kameleonstva. A nekateri to vidimo kot preračunljivo ravnanje, prilagojeno izključno trenutnim razmeram in zgolj zaradi koristi. Nič drugega.
Za dvoličnost gre. Za grdo lastnost, ki se obesi na slabe ljudi. Ta preobrat je manever koristoljubja. Pa naj gre za oblikovanje neke nove koalicije, ki naj bi pomagala napol mrtvim strankam, da preživijo še preostali del mandata na svojih dobro plačanih stolčkih in pozicijah, ali pa za priprave na nove volitve, pred katerimi je treba izkoristiti vsak trenutek za to, da so volivci primerno zaslepljeni.
Če bi tako iskrena želja po sodelovanju trajala v času aktivne vlade, nikoli ne bi bilo brezvladja.
Če bi tako iskrena želja po sodelovanju trajala v času aktivne vlade, nikoli ne bi bilo brezvladja.
Parlamentarne stranke, ki so med aktivno delujočo vlado med seboj še kako tekmovale, katera bo s svojimi manevri uspešneje prelisičila druge, glasovala drugače in si pripela kakršne pač že zasluge za to, so se v hipu iz hudega tekmeca in konkurenta prelevile v dobrega sodelavca in timskega igralca. Kar nenadoma so vse naše politične stranke zelo odprte, prijateljsko druga drugo vabijo k sodelovanju in povezovanju. Pripravljene so biti best frendi z vsemi. Čez noč se pri njih rodijo novi občutki, ki blazno kličejo po odgovornost do tega, da država deluje, in da tega, kar imamo, res ne smemo uničevati. Stališča, ki so bila prej trdna, skorajda vojaško neomajna, nenadoma postanejo mehka, gnetljiva, vredna nove presoje in razmisleka.
Če se je marsikateri strankarski veljak v času aktivne vlade raje skril pred mediji, jim sedaj ni prav nič težko povedati svojega mnenja v kamero ali mikrofon kjer koli in kadar koli. Temu radi dodajo še nekaj nujne samopromocije in jo na koncu obvezno začinijo s trditvijo, da kako so bili prav oni v času delovanja vlade res ves čas državotvorni.
Če nič drugega, je našim političnim strankam treba priznati sposobnost hitrega kameleonstva. A nekateri to vidimo kot preračunljivo ravnanje, prilagojeno izključno trenutnim razmeram in zgolj zaradi koristi. Nič drugega.
Za dvoličnost gre. Za grdo lastnost, ki se obesi na slabe ljudi. Ta preobrat je manever koristoljubja. Pa naj gre za oblikovanje neke nove koalicije, ki naj bi pomagala napol mrtvim strankam, da preživijo še preostali del mandata na svojih dobro plačanih stolčkih in pozicijah, ali pa za priprave na nove volitve, pred katerimi je treba izkoristiti vsak trenutek za to, da so volivci primerno zaslepljeni.
Če bi tako iskrena želja po sodelovanju trajala v času aktivne vlade, nikoli ne bi bilo brezvladja.
