NA KOŽO
Komentar Darinke Pavlič Kamien: Komu gre v resnici potuha
Višje plače da, a bi morale temeljiti na učinkovitosti in biti takšne, da jih zdržijo tudi podjetja, ki se ne sončijo v državni skrbi.
Odpri galerijo
Časnik Delo je objavil lestvico 300 največjih slovenskih podjetij po prihodkih, ki skupaj ustvarijo približno polovico vseh prihodkov domačega gospodarstva in nekaj več kot poldrugo milijardo dobička. Zanimivo povprečje, ki vsem, dobrim in slabšim s te lestvice, namenja slabe štiri odstotke čistega donosa na promet.
Podatka se bodo zagotovo razveselili sindikati in skrajni politiki, ki bodo imeli novo nekritično oporo svojim zahtevam za povišanje plač, čeprav podatek močno izkrivlja pravo sliko o zdravju slovenskega gospodarstva. Med zvezdami so poleg obeh farmacevtov, ki igrata v povsem drugi ligi, še Petrol, Dars, Telekom, Slovenske železnice in še nekateri, ki svojo uspešnost gradijo predvsem na vladni podpori. Med uspešneži sta tudi DUTB in SDH, ki jima, roko na srce, ni mogoče pripisati kakšnih posebnih tržnih spretnosti, pa vseeno cvetita.
Ob teh treh stotnijah največjih pa drugo polovico prihodkov gospodarstva in nekaj več kot toliko tudi dobička ustvari več kot 73.000 srednje velikih ali manjših gospodarskih družb in 95.000 samostojnih podjetnikov. Tudi njihovo povprečje je sestavljeno iz dobrih in slabih.
Če je slednjih kaka četrtina takih in ki jim, po besedah Luke Mesca, »ne bi smeli dajati potuhe«, si lahko zamišljamo novo krizo, morebiti celo kakšen kolaps gospodarske rasti in novo eksplozijo števila brezposelnih. Seveda upajmo, da se to ne bo zgodilo, vendar nas lahko skrbi ta neskončna lahkost, s katero nekateri brodijo po tem peskovniku, namesto da bi kot politiki ustvarili razmere za izboljšanje gospodarskega okolja.
Prav zaradi tega smo izgubili že marsikatero podjetje, ki bi, sicer s težavo, a vendar, prispevalo k blaginji družbe, pa ga je takšna lahkost potisnila čez rob. Spet se lahko znajdemo pred tem, da bi kakšna nespametna koalicijska kupčija ustvarila razmere, zaradi katerih bi propadlo še več podjetij, kot jih je v zadnji krizi.
Seveda, višje plače da, a bi morale temeljiti na učinkovitosti in biti takšne, da jih zdržijo tudi podjetja, ki se ne sončijo v državni skrbi in jim čisto vsakršne gospodarske razmere niso ravno v prid.
Višje plače da, a bi morale temeljiti na učinkovitosti in biti takšne, da jih zdržijo tudi podjetja, ki se ne sončijo v državni skrbi.
Podatka se bodo zagotovo razveselili sindikati in skrajni politiki, ki bodo imeli novo nekritično oporo svojim zahtevam za povišanje plač, čeprav podatek močno izkrivlja pravo sliko o zdravju slovenskega gospodarstva. Med zvezdami so poleg obeh farmacevtov, ki igrata v povsem drugi ligi, še Petrol, Dars, Telekom, Slovenske železnice in še nekateri, ki svojo uspešnost gradijo predvsem na vladni podpori. Med uspešneži sta tudi DUTB in SDH, ki jima, roko na srce, ni mogoče pripisati kakšnih posebnih tržnih spretnosti, pa vseeno cvetita.
Ob teh treh stotnijah največjih pa drugo polovico prihodkov gospodarstva in nekaj več kot toliko tudi dobička ustvari več kot 73.000 srednje velikih ali manjših gospodarskih družb in 95.000 samostojnih podjetnikov. Tudi njihovo povprečje je sestavljeno iz dobrih in slabih.
Če je slednjih kaka četrtina takih in ki jim, po besedah Luke Mesca, »ne bi smeli dajati potuhe«, si lahko zamišljamo novo krizo, morebiti celo kakšen kolaps gospodarske rasti in novo eksplozijo števila brezposelnih. Seveda upajmo, da se to ne bo zgodilo, vendar nas lahko skrbi ta neskončna lahkost, s katero nekateri brodijo po tem peskovniku, namesto da bi kot politiki ustvarili razmere za izboljšanje gospodarskega okolja.
Prav zaradi tega smo izgubili že marsikatero podjetje, ki bi, sicer s težavo, a vendar, prispevalo k blaginji družbe, pa ga je takšna lahkost potisnila čez rob. Spet se lahko znajdemo pred tem, da bi kakšna nespametna koalicijska kupčija ustvarila razmere, zaradi katerih bi propadlo še več podjetij, kot jih je v zadnji krizi.
Seveda, višje plače da, a bi morale temeljiti na učinkovitosti in biti takšne, da jih zdržijo tudi podjetja, ki se ne sončijo v državni skrbi in jim čisto vsakršne gospodarske razmere niso ravno v prid.
