NA KOŽO
Komentar Darinke Pavlič Kamien: Koliko je ura?
Evropa je spet pokazala, kako nerodno se loteva projektov, ki naj bi bili znak enotnosti.
Odpri galerijo
Premaknili smo uro naprej. Predzadnjič, pravijo. Leta 2021 jo bomo obdržali na zimskem ali letnem času. Kot bomo želeli, svobodno. A je Evropa s tem le ponovno pokazala, kako raznolika in razcepljena je in kako nerodno se loteva projektov, ki naj bi pomenili zunanji znak enotnosti te zveze.
Tisti, ki še pomnimo, kako neprijetno je bilo v časih, ko se Jugoslavija ni odločila sprejeti menjavanja poletnega in zimskega časa, smo bili tudi s tem zelo jasno ločeni od zahodnega sveta. Pa je bilo to takrat kar nekako razumljivo, saj je bil vzhodni del Evrope tako po razmišljanju kot po časovnem pasu daleč od naših zahodnih sosed.
Razen kadar smo tja hodili po kavbojke in kavo. Danes je vsaj to drugače, a bo ta diskurz demokracije, ki je, mimogrede, predvsem odraz nedorečenosti evropske ideje, lahko imel precej očitne posledice. Enotna Evropa, ki se bo začela na Hrvaškem z nedvomno poletnim časom, se bo na Pobrežju mogoče prekobalila v zimski čas in čez slabih dvesto kilometrov spet nazaj v poletnega.
Zmeda, ki jo bodo ob tem čutili na primer v transportu, je pravzaprav minorna, če bodo za to na voljo spletna orodja in enoten informacijski sistem, ki bo dostopen vsem. Precej več zmede bo med državljani Unije, ki bodo v manjšini doživljali posledice te razklanosti in se, hoteli ali ne, počutili vse manj Evropejce.
Tako bomo imeli skupno kmetijsko politiko, ki s silo enotna povzroča škodo posameznim članicam, obenem pa, kot krono demokratičnosti, poljubno določanje časa. Kaj ne bi bilo bolj demokratično, če bi vsaka država po svoje pristopala tudi k zaščiti avtorskih pravic?
Sporazum Acta, ki so ga državljani Evrope tako enotno zavrnili, se je ponovil skrit v ves čas tajnem sporazumu TTIP in končno mu je uspelo z Direktivo o avtorskih pravicah, čeprav je ljudstvo temu ostro nasprotovalo. Tu se EU ni zdelo potrebno slediti javnim anketam, ki so izražale ogorčene proteste prebivalcev.
Direktiva je bila potrjena v razglašenem in na pol razpuščenem Evropskem parlamentu tik pred koncem mandata. Od nas pa bodo vseeno pričakovali, da se zavzeto udeležimo evropskih volitev.
Tisti, ki še pomnimo, kako neprijetno je bilo v časih, ko se Jugoslavija ni odločila sprejeti menjavanja poletnega in zimskega časa, smo bili tudi s tem zelo jasno ločeni od zahodnega sveta. Pa je bilo to takrat kar nekako razumljivo, saj je bil vzhodni del Evrope tako po razmišljanju kot po časovnem pasu daleč od naših zahodnih sosed.
Razen kadar smo tja hodili po kavbojke in kavo. Danes je vsaj to drugače, a bo ta diskurz demokracije, ki je, mimogrede, predvsem odraz nedorečenosti evropske ideje, lahko imel precej očitne posledice. Enotna Evropa, ki se bo začela na Hrvaškem z nedvomno poletnim časom, se bo na Pobrežju mogoče prekobalila v zimski čas in čez slabih dvesto kilometrov spet nazaj v poletnega.
Zmeda, ki jo bodo ob tem čutili na primer v transportu, je pravzaprav minorna, če bodo za to na voljo spletna orodja in enoten informacijski sistem, ki bo dostopen vsem. Precej več zmede bo med državljani Unije, ki bodo v manjšini doživljali posledice te razklanosti in se, hoteli ali ne, počutili vse manj Evropejce.
Tako bomo imeli skupno kmetijsko politiko, ki s silo enotna povzroča škodo posameznim članicam, obenem pa, kot krono demokratičnosti, poljubno določanje časa. Kaj ne bi bilo bolj demokratično, če bi vsaka država po svoje pristopala tudi k zaščiti avtorskih pravic?
Sporazum Acta, ki so ga državljani Evrope tako enotno zavrnili, se je ponovil skrit v ves čas tajnem sporazumu TTIP in končno mu je uspelo z Direktivo o avtorskih pravicah, čeprav je ljudstvo temu ostro nasprotovalo. Tu se EU ni zdelo potrebno slediti javnim anketam, ki so izražale ogorčene proteste prebivalcev.
Direktiva je bila potrjena v razglašenem in na pol razpuščenem Evropskem parlamentu tik pred koncem mandata. Od nas pa bodo vseeno pričakovali, da se zavzeto udeležimo evropskih volitev.
