NA KOŽO
Komentar Bojana Budje: Šola
Velika večina šolarjev že danes odšteva, koliko je še do prvih pomožnih počitnic.
Odpri galerijo
Pred nami je še zadnji počitniški vikend. 187.525 osnovnošolcev in 73.225 dijakov odšteva zadnje ure počitnic, šola je te dni največkrat izustena beseda. Kajpak z grenkim priokusom. Izjema je nemara le tistih 20.840 malčkov, ki bodo v ponedeljek prvikrat zakorakali skozi šolske duri. Še ne vedo, da je konec otroštva, brezskrbnosti, razigranosti. Da jim bodo že kmalu v glavo vcepili, da se je za neko življenje tam treba učiti in znova učiti.
A kako jim, še vedno otrokom, zaboga dopovedati, da se učijo zase, da so njihove ocene tudi neke točke, ki jim bodo usmerjale življenje? Jih ločile od sošolk, sošolcev. Kako jih pripraviti na krivice, ko se zgodi prvi pravi jok, jok iz življenja odraslih? Ko brezčutni sistem marsikomu zapre želena vrata srednje šole. In marsikomu spremeni življenje.
Potuhnjeno, kurbsko stisne tkanino na situ. Iz nežnih in krhkih učencev poskuša narediti gladiatorje, katerih edina naloga je biti boljši, močnejši od sošolca. Sploh me ne čudi, da jih velika večina že danes odšteva, koliko je še do prvih pomožnih počitnic. Naj jim pomagam, do krompirjevih konec oktobra jih loči še natanko 40 šolskih dni. Pa saj so potem še novoletne, zimske, prvomajske. Šolarjem so največja nagrada, jebeš cveke in petice, šolarji živijo za počitnice. So jim večja nuja od šole. Ki pa nas – roko na srce – tu in tam vendarle celo kaj nauči.
Navsezadnje morajo otroci pod Alpami v devetletki presedeti in preživeti blizu osem tisoč pedagoških ur. Z vsem, kar prinašajo. Tudi krivicami, najčešče izpisanimi v ocenah. Na srečo jih življenje pozneje praviloma izniči in postavi stvari na svoje mesto. Spomnimo se le Alberta Einsteina. Učitelji so ga šteli med najslabše v matematiki, mu pisali šuse, menda naj bi enkrat celo pogrnil, a je možakar vendarle natuhtal kar dve teoriji relativnosti.
Ne vem sicer, ali sedanja generacija šolarjev in dijakov premore kakšnega mini einsteina, srčno pa upam, da je vsaj za spoznanje brihtnejša od vrstnikov v Veliki Britaniji. Tam je kar tretjina osnovnošolcev še vedno prepričana, da je sir narejen iz rastlin, ribje palčke pa iz prašičev in piščancev. Menda to ni zapisano v šolskem kurikulumu. Se mi pa zdi pomembnejše za življenje od kakšne kemijske formule, ugotavljanja relativne atomske mase ali Arhimedove konstante.
Velika večina šolarjev že danes odšteva, koliko je še do prvih pomožnih počitnic.
A kako jim, še vedno otrokom, zaboga dopovedati, da se učijo zase, da so njihove ocene tudi neke točke, ki jim bodo usmerjale življenje? Jih ločile od sošolk, sošolcev. Kako jih pripraviti na krivice, ko se zgodi prvi pravi jok, jok iz življenja odraslih? Ko brezčutni sistem marsikomu zapre želena vrata srednje šole. In marsikomu spremeni življenje.
Potuhnjeno, kurbsko stisne tkanino na situ. Iz nežnih in krhkih učencev poskuša narediti gladiatorje, katerih edina naloga je biti boljši, močnejši od sošolca. Sploh me ne čudi, da jih velika večina že danes odšteva, koliko je še do prvih pomožnih počitnic. Naj jim pomagam, do krompirjevih konec oktobra jih loči še natanko 40 šolskih dni. Pa saj so potem še novoletne, zimske, prvomajske. Šolarjem so največja nagrada, jebeš cveke in petice, šolarji živijo za počitnice. So jim večja nuja od šole. Ki pa nas – roko na srce – tu in tam vendarle celo kaj nauči.
Navsezadnje morajo otroci pod Alpami v devetletki presedeti in preživeti blizu osem tisoč pedagoških ur. Z vsem, kar prinašajo. Tudi krivicami, najčešče izpisanimi v ocenah. Na srečo jih življenje pozneje praviloma izniči in postavi stvari na svoje mesto. Spomnimo se le Alberta Einsteina. Učitelji so ga šteli med najslabše v matematiki, mu pisali šuse, menda naj bi enkrat celo pogrnil, a je možakar vendarle natuhtal kar dve teoriji relativnosti.
Ne vem sicer, ali sedanja generacija šolarjev in dijakov premore kakšnega mini einsteina, srčno pa upam, da je vsaj za spoznanje brihtnejša od vrstnikov v Veliki Britaniji. Tam je kar tretjina osnovnošolcev še vedno prepričana, da je sir narejen iz rastlin, ribje palčke pa iz prašičev in piščancev. Menda to ni zapisano v šolskem kurikulumu. Se mi pa zdi pomembnejše za življenje od kakšne kemijske formule, ugotavljanja relativne atomske mase ali Arhimedove konstante.
