NA KOŽO

Komentar Bojana Budje: Bolj stari, bolj nori

V Sloveniji se zdi, da sta starost in modrost v obratno sorazmernem odnosu.
Fotografija:
Odpri galerijo

Danes je po befelu Združenih narodov svetovni dan prebivalstva. V spomin na zdaj že davni 11. julij 1987, ko se je številka na planetu Zemlja živečega občestva zaokrožila na takrat simbolnih 5 milijard. Natanko Kristusovih 33 let kasneje nas je že debelih 7 milijard in 700 milijonov, do konca stoletja pa bo taisti planet gazilo že 11,2 milijarde Zemljanov. Večine nas ne bo med njimi. Matematika je preprosta. Sleherno minuto se danes po svetu rodi 272 prebivalcev, umre jih 113.


Ali drugače: v letu gospodovem 2020 se bo število Zemljanov povečalo za kar 77 milijonov, domala toliko, kot jih danes premore Nemčija. Pa Slovenija in Slovenci?

Na prvi pogled nam ne gre tako slabo. Mediana – gre za srednjo vrednost nekega zaporedja števil, na katero za razliko od aritmetične sredine ekstremni podatki ne vplivajo – starosti svetovnega življa nas s 44,5 leta uvršča na ugledno deseto mesto planetarne lestvice. Kar pomeni, da se nam življenje podaljšuje, smo 2 leti nad evropskim poprečjem. Dobro je vedeti, da je prebivalstvo stare celine najstarejše na zemeljski obli, najmlajše pa v Afriki; mediana starosti na črni celini se je ustavila že pri 19,7 leta. Tudi, ker najhitreje narašča, rodnost je tam štirikrat nad umrljivostjo.

Natanko 3 stotinke odstotka svetovnega življa pa predstavljamo v deželici pod Alpami živeči Slovenci in Slovenke, nekako temu primeren je naš vpliv na vse, kar se planetarnega dogaja. Da pač ne bo kakšne pretirane domišljavosti o tem, kaj in koliko tega bomo globalno spremenili. Še največ, če bomo spremenili sebe, svoje razmišljanje in vedenje. Ter enkrat za vselej pogled iz obremenjujoče preteklosti preusmerili v prihodnost. Le po tej poti so lahko majhni tudi veliki. Mlade generacije bi nam bile neizmerno hvaležne.

V najslabšem primeru bodo pač morale čakati na leto 2100. Ko naj bi pričakovana življenjska doba moških dosegla častitljivih 89 let, žensk pa nadčastitljivih 93. Kar tretjina Slovenk in Slovencev bo namreč takrat po projekciji Eurostata nosila sedem, osem, devet, nemara celo deset križev. V ljudskem žargonu bi jih danes označili z besedo stari. Torej tudi dovolj modri, mene so pač učili, da pamet prihaja z leti.

Priznam pa, da o tem nauku mladosti nisem več docela prepričan. Vsaj za politike ne. V Sloveniji se zdi, da sta njih starost in modrost v obratno sorazmernem odnosu. Ali po domače: bolj stari, bolj nori.

Več iz te teme:

Predstavitvene informacije

Predstavitvene informacije