NA KOŽO

Kolumna Vesa Stojanova: Samovšečneži

Virus je razkril mnoge slabosti populistov na vodilnih položajih.
Fotografija: Veso Stojanov
FOTO: Leon Vidic
Odpri galerijo
Veso Stojanov FOTO: Leon Vidic

Kaj imajo skupnega ameriški predsednik Donald Trump, njegova kolega iz Brazilije in Mehike Jair Bolsonaro in Andres Lopez Obrador, britanski premier Boris Johnson, pa tudi indijski predsednik Narendra Modi ni preveč daleč? Poleg tega, da nobenemu od njih populizem ni preveč tuj in radi obljubljajo ljudem to, kar radi slišijo od politikov – četudi tega potem praviloma nikoli ne uresničijo –, jim je v zadnjih mesecih predvsem skupno to, da vodijo države, v katerih je največ okuženih in največ umrlih za covidom-19.

Več kot polovica vseh umrlih za novim koronavirusom na svetu je bilo državljanov Združenih držav Amerike, Brazilije, Mehike in Velike Britanije. Kot zdaj ugotavljajo, se je to zgodilo predvsem zaradi preslabega odziva vodilnih politikov na prihajajočo epidemijo in zlasti zato, ker so voditelji v svoji samovšečnosti zdravstvene in epidemiološke strokovnjake odrinili proč od pomembnih odločitev glede spopada z boleznijo.

Morda se še spomnite, kako je britanski premier Johnson, dokler sam ni zbolel za covidom-19, neukrepanje svoje vlade zagovarjal s čim večjo prekuženostjo prebivalstva, zaradi česar je britanska vlada dokaj pozno sprejela restriktivnejše ukrepe proti epidemiji. Ali pa Trumpovo norčevanje o bolezni, ki da ni nič drugega kot prehlad, ali njegovih nasvetov, da se da bolezen ozdraviti tudi z navadnimi čistili. Podobno je ravnal Brazilec Bolsonaro, ki dolgo ni hotel priznati, da covid-19 ni navadna gripa, temveč nekaj veliko hujšega in nevarnejšega. Njegov indijski kolega Modi je sicer sprejel pravočasne ukrepe za preprečevanje širjenja virusa, a je vseeno še naprej ljudem govoril, kako so homeopatska in ljudska zdravila dovolj učinkovita proti covidu-19.
Virus je razkril mnoge slabosti populistov na vodilnih položajih. Ne samo da so se požvižgali na znanost, ki so jo morali kljub svoji samovšečnosti, v zadnjem času, ko je vrag vzel šalo in je v njihovih državah umrlo že več kot 300.000 ljudi, spet sprejeti ob sebi, pokazalo se je, da tovrstna oblika vladavine načrtno slabi ključne ustanove države. Te bi sicer morale biti oziroma so ustanovljene za to, da se spopadajo s težavami, kot je tudi epidemija novega koronavirusa. Ko politiki mislijo, da vedo vse in da so najpametnejši, potem je to zagotovo znak za hudo krizo.

Predstavitvene informacije

Predstavitvene informacije