Kolumna Tomaža Miheliča: Hvala za gospodov dan

Hiter prelet trgovinskega centra, v katerem sicer nakupujem tisto, česar ne najdem na tržnici, me je prepričal, da bi lahko bile trgovine zaprte še kak drug dan, ne samo ob nedeljah. Toliko let je šlo v nič, da so delavci med policami, za blagajnami in pulti končno dobili svojih krvavo zasluženih 24 ur, ko se lahko posvetijo družini in sebi. Večini se nam zdi samoumevno, da smo za vikende prosti, vendar to ne velja za uslužbence velikih trgovskih korporacij. Seveda je vse odvisno od potrošnikov, ki ne znamo več živeti, če nimamo na voljo vsakodnevne oskrbe z živili ter drugimi artikli iz najbližjih trgovin.

Dokler so parkirišča pred njimi nabita s pločevino in nas niti pandemija ne ustavi pred pobesnelim zapravljanjem, tako dolgo se bomo hudovali, zakaj delavke in delavci pod kričečo razsvetljavo napolnjenih stalaž, izložb, vitrin ne zavihajo rokavov še na gospodov dan. Odprtje trgovin ob nedeljah vendarle ni življenjskega pomena, zato se z zaprtjem za državljane ne bo čisto nič spremenilo. Največ bodo profitirali delavci, saj se bodo lahko odpočili, oddahnile pa si bodo tudi naše denarnice. Samo upamo lahko, da bo tokrat le obveljal izglasovan zakon o nedeljskem zaprtju trgovskih vrat, zaradi česar smo nekoč šli celo na referendum. S tem bi se poslovili od nakupov tudi za praznike, kar je precej logično, če pomislimo, da gre za čas, ki naj bi ga načeloma preživeli z najbližjimi.

Da se približuje največje družinsko slavje, nas trgovine opozarjajo že nekaj tednov. Sprva nisem mogel verjeti svojim očem, vendar so bile novoletne dekoracije na policah preveč pisano bleščave, da bi jih spregledal. Sredi septembra, ko bi se po vseh naravnih zakonitostih morali spogledovati z jesenjo, nas nekateri že slepijo, da preskočimo ta romantični letni čas in zagazimo v zimo. Ta namreč prinaša pospešeno trošenje evrov na račun slavnostnih trenutkov, od katerih nas najbolj nagovarja kralj med prazniki, božič. Sploh si ne upam zamišljati, da nekdo skupaj s šolskimi potrebščinami, jurčki in lisičkami kupuje še okraske za smrečico.

Dekorativni oddelki se namreč že bohotijo s to kramo, da bi ustvarili umetno evforijo in iz naše podzavesti privlekli lažni občutek sreče, ki ga bomo nahranili s kupovanjem daril. Strokovnjaki nas svarijo pred eno največjih gospodarskih kriz doslej, mi pa se tolažimo z razsipniško mentaliteto, od katere bodo bogati še bolj bogateli, obubožani pa se bodo dokončno utopili v svoji bedi. Čeprav imamo občutek, da vse vemo in se nas pomanjkanje ne more dotakniti, ga bomo lahko že kmalu občutili v neslutenih razsežnostih.

Bilo bi dobrodošlo, če nedelje brez nakupovalne mrzlice izkoristimo za razmislek o tem, kako preprečiti ali vsaj zmanjšati norost, da bi nas že ob koncu poletja posiljevali z božičnim okrasjem, predvsem pa bi bilo dobro pogruntati način, da se znebimo hlastanja po brezglavem zapravljanju.