NA KOŽO
Kolumna Tanje Jakše Gazvoda: Domneva nedolžnosti: kriv!
Nisem kršiteljica in odločila sem se za boj, tudi zato, da vidim, kako deluje naš sodni sistem.
Odpri galerijo
Vsakič, ko se na vratih pojavi poštar s svetlo modro kuverto s pripisom osebna vročitev, se zdrznem. V hipu mi skozi misli švignejo vsi možni prekrški, ki bi jih, kljub previdnosti, lahko zagrešila; morda sem peljala prehitro, parkirala bog ne daj tam, kjer ne bi smela, celo s pisanjem koga užalila … V zadnjem času se je kar nekajkrat zgodilo, da sem dobila takšne »pozdrave« s Primorske. Razlog pa, hja, jaz, ki se načeloma vedno držim prometnih predpisov, če mi le misli preveč ne zaidejo kam drugam, sem postala kršiteljica! V Izoli, na enem od popotovanj z družino. Pravzaprav se še vedno spomnim tiste vožnje. Sedela sem zadaj, s pogledom na števcu in pripombami v stilu saj veš, koliko je omejitev v naselju. In ni šlo veliko prek 50, dobro vem. Potem pa me poštar »razveseli« s svetlo modro kuverto izolskega občinskega inšpektorata in redarstva, da je šlo 54 kilometrov na uro. Preveč, kajti omejitev je bila menda 40.
Ne, nisem kršiteljica, zato sem se odločila za sodni boj, tudi zato, da vidim, kako deluje naš sodni sistem. Sicer pa: ne bom dopustila, da me nekdo po nedolžnem označi za kršiteljico, pa čeprav bi me takrat, če bi kazen sprejela, stalo vsega nekaj deset evrov! Naj torej dokažejo, kdo je kršitelj, ne pa da mi pripišejo prekršek zgolj zato, ker sem lastnica avta! Sledila je pritožba, pa sodba, ki mi je pritrdila, pa razveljavitev in celo zaslišanje na sodišču. Tri leta je trajalo sodno preganjanje, moj primer je tehtalo celo višje sodišče. A kljub strahu, za koliko bo narasla kazen 80 evrov, samo zato, ker nisem takoj priznala, da sem kršiteljica, dobila sodbo: postopek je ustavljen, ker se mi je uspelo razbremeniti domneve, da sem prav jaz takrat vozila avto.
Ne zagovarjam kršiteljev, prav nasprotno, a naj varuhi reda poskrbijo, da bodo dokazi nedvoumni. Če jim tehnika tega ne omogoča, naj kršitelje ustavijo in jih kaznujejo. Nič koliko voznikov je plačalo kazen le zato, ker so bili označeni za kršitelje, ker so pač lastniki avtov. Naš zakon o varnosti cestnega prometa je namreč tak, da je, kadar ni mogoče ugotoviti, kdo je storil prekršek, zanj odgovoren lastnik. Odgovornosti se izogne le, če dokaže, da tega ni storil on. V imenu varnosti je v naši državi pač dovoljeno vse, tudi zakoni, ki so v nasprotju z ustavo. Pri nas si torej kriv, dokler ne dokažeš nedolžnosti.
Ne, nisem kršiteljica, zato sem se odločila za sodni boj, tudi zato, da vidim, kako deluje naš sodni sistem. Sicer pa: ne bom dopustila, da me nekdo po nedolžnem označi za kršiteljico, pa čeprav bi me takrat, če bi kazen sprejela, stalo vsega nekaj deset evrov! Naj torej dokažejo, kdo je kršitelj, ne pa da mi pripišejo prekršek zgolj zato, ker sem lastnica avta! Sledila je pritožba, pa sodba, ki mi je pritrdila, pa razveljavitev in celo zaslišanje na sodišču. Tri leta je trajalo sodno preganjanje, moj primer je tehtalo celo višje sodišče. A kljub strahu, za koliko bo narasla kazen 80 evrov, samo zato, ker nisem takoj priznala, da sem kršiteljica, dobila sodbo: postopek je ustavljen, ker se mi je uspelo razbremeniti domneve, da sem prav jaz takrat vozila avto.
Ne zagovarjam kršiteljev, prav nasprotno, a naj varuhi reda poskrbijo, da bodo dokazi nedvoumni. Če jim tehnika tega ne omogoča, naj kršitelje ustavijo in jih kaznujejo. Nič koliko voznikov je plačalo kazen le zato, ker so bili označeni za kršitelje, ker so pač lastniki avtov. Naš zakon o varnosti cestnega prometa je namreč tak, da je, kadar ni mogoče ugotoviti, kdo je storil prekršek, zanj odgovoren lastnik. Odgovornosti se izogne le, če dokaže, da tega ni storil on. V imenu varnosti je v naši državi pač dovoljeno vse, tudi zakoni, ki so v nasprotju z ustavo. Pri nas si torej kriv, dokler ne dokažeš nedolžnosti.
