NA OKO

Kolumna Miše terček: Slovenci rešili tuje ujetnike

Monty Halls je obiskal Slovenijo, natančneje Maribor, edino jugoslovansko mesto, ki ga je obiskal nacistični voditelj Adolf Hitler.
Fotografija: Lokalni vodnik Herman Hallsu razlaga o lipicancih. FOTOGRAFIJI: RTV SLOVENIJA
Odpri galerijo
Lokalni vodnik Herman Hallsu razlaga o lipicancih. FOTOGRAFIJI: RTV SLOVENIJA

Poti v svobodo med drugo svetovno vojno je naslov fascinantne britanske dokumentarne serije, ki jo te dni predvajajo tudi na TV Slovenija. V njej lahko prisluhnemo britanskemu raziskovalcu Montyju Hallsu, ki se odpravi po gorskih poteh Evrope, ki so jih med drugo svetovno vojno premagovali zavezniški vojaki, da bi prišli na svobodo. Prav nocoj ob 21. uri bo na TV SLO 1 na sporedu zadnji, četrti del. Tokrat si boste lahko ogledali, kako se Halls odpravi v italijansko deželo Abruci in obišče ostanke nekdanjega nacističnega taborišča Campo 78, iz katerega se je z begom rešil takrat 22-letni Britanec Len Harley. Len je s skupino ubežnikov pomoč iskal pri domačinih in upal, da jih ne bodo izdali. Nacisti so namreč nameščali straže, zapirali ceste in grozili, da bodo postrelili družine, ki bodo zapornikom dajale zatočišče. Len je zato nekaj dni sredi zime preživel celo v jami, v kateri je mrgolelo pajkov in uši. Zgodbe o nesebičnosti domačinov, ki so reševali neznance iz tujih dežel, čeprav so bili tudi sami pogosto lačni, spominjajo na današnji čas, ko se po Evropi seli ogromno ljudi, in Italijani (kot boste lahko videli v nocojšnji epizodi) so se spet izkazali.

A o omenjeni dokumentarni seriji pravzaprav pišemo zaradi 3. dela, ki je bil predvajan prejšnji teden in je na družabnih omrežjih tako rekoč postal viralen, saj ga je delilo ogromno slovenskih uporabnic in uporabnikov facebooka in twitterja. Tretja epizoda namreč govori o Sloveniji in ima zgolj v spletnem arhivu RTV Slovenija že skoraj 5000 ogledov, kar je za dokumentarno serijo presenetljivo veliko. A tematika, ki jo obravnava na slovenskih tleh, je vsekakor zanimiva, poučna in razkriva manj znano zgodbo iz naše zgodovine.

Monty Halls je obiskal Slovenijo, natančneje Maribor, edino jugoslovansko mesto, ki ga je obiskal nacistični voditelj Adolf Hitler. Slednji je takrat, kot smo lahko videli v posnetkih, dejal, naj to deželo naredijo zopet nemško. Okupatorju so se uprli slovenski partizani v okviru Osvobodilne fronte (OF), a pot do osvoboditve ni bila lahka. V štajerskih koncih, kjer je v okolici Maribora veliko gozdov, je bilo prednost partizanov pred nacisti dobro poznavanje domačega terena. Obenem so razvili, kot v seriji pojasni Halls, sofisticiran način komunikacije in prehajanja od ene do druge točke, da jih ne bi odkrili Nemci, ki so se v naših gozdovih pogosto izgubili. Slovenski gozdovi so partizanskim osvoboditeljem ponudili nekakšno zatočišče, dom pred sovražnikom, ki je služil tudi kot trdnjava. Gozdovi so bili skriti zaveznik braniteljev slovenskega ozemlja, brez njih bi bila najbrž terenska zmaga nad nacizmom precej težja.

A Halls je prišel v Slovenijo s specifičnim namenom, saj se je želel na lastne oči prepričati o zgodbi skoraj sto zavezniških ujetnikov, ki so pod vodstvom partizanov in avstralskega pilota Ralpha Churchesa zbežali iz nemškega taborišča Stalag XVIII-D in brez ustrezne opreme ter pod nenehnim budnim očesom nemških in domobranskih čet prehodili več kot 240 kilometrov do Semiča – do svobode! To je bil najuspešnejši množičen pobeg zavezniških vojakov med drugo svetovno vojno, kar je Churches opisal tudi v svoji knjigi Vranov let v svobodo. Halls v 3. delu dokumentarne serije hodi po njihovih stopinjah in na lastni koži izkusi, kako težka je bila ta pot, tudi ko ni še dodatno otežena z okupacijskimi silami, ki lomastijo po gozdovih in okoli njih. Tako smo lahko tudi gledalci podoživeli, kako so se ubežniki znašli v težko prehodnih gozdovih, kdo jim je pomagal, kako so pretentali naciste in preveslali Savo ter kako so se obvarovali izdaje.

Zgodba bi bila seveda zgolj še en dokumentarec o drugi svetovni vojni, za nas dodatno zanimiv, ker je pač vključena Slovenija, a Halls je na to trnovo pot povabil sina takrat ujetega Avstralca, ki je v naše kraje prispel prav zaradi dotičnega snemanja in tako prehodil del poti, ki jo je moral med drugo svetovno vojno prehoditi njegov oče. To je oddaji dodalo sentimentalno in nostalgično noto, najbrž so se marsikomu orosile oči.

Drugi del poti, ki je bila še zahtevnejša, pa je Halls prehodil s slovenskim vodnikom Hermanom, čigar stric je bil prav tako partizan in ki do zadnjega kotička pozna omenjene gozdove. Skupaj sta tako doživela marsikatero pustolovščino, na poti srečevala gostoljubne domačine, celo konje lipicance, medtem pa so se v posnetkih odvijale zgodbe drugih pričevalcev, celo enega od še živečih partizanov, ki je zavezniškim ujetnikom pomagal pri pobegu.

Takšnih zgodb danes res ne slišimo več. In zagotovo je ta dokumentarna serija tudi izjemna promocija za Slovenijo, saj izpostavlja, da se je naš narod med drugo svetovno vojno uprl okupatorju, pomagal zavezniškim silam in tako rešil ogromno življenj. Potomci teh zaveznikov se še danes počutijo povezane s Slovenijo, čeprav so se rodili, ko je bilo vojne že zdavnaj konec.

Več iz te teme:

Predstavitvene informacije

Predstavitvene informacije