Kolumna Mateja Lahovnika: 100 dni vlade
Vlada od začetka mandata intenzivno dela, česar od prejšnjih dveh vlad res nismo bili vajeni.
Odpri galerijo
Vlada Janeza Janše v nasprotju z vsemi predhodnimi ni imela sto dni miru, da se pripravi na delo. Pravzaprav se že od začetka sooča z uličnimi protesti, pri čemer imajo protestniki težavo pojasniti, zakaj sploh protestirajo in zakaj na primer niso raje protestirali, ko smo v času prejšnjih vlad za sanacijo bank namenili pet milijard evrov. Nova vlada je začela mandat z razglasitvijo epidemije ter se takoj soočila z zdravstveno in gospodarsko krizo. V prvih 100 dneh je z omejitvenimi ukrepi uspešno obvladala širitev koronavirusa in sprejela tri obsežne protikrizne pakete ukrepov. Z ukrepi ji je uspelo zagotoviti, da smo krizo zaradi koronavirusa čutili manj kot mnoge druge države, kjer so posledice precej bolj dramatične. Vlada od začetka mandata intenzivno dela, česar od prejšnjih dveh vlad res nismo bili vajeni.
Sloveniji je uspelo dobro loviti ravnotežje med postopnim odpiranjem gospodarstva in nujnimi omejitvenimi ukrepi. Ne smemo zanemariti, da mejimo na Italijo, od koder se je epidemija v Evropi širila, in da smo v bližini Srbije, Bosne, Kosova in Makedonije, ki so očitno nova potencialna žarišča. Slovenija je močno odvisna od izvoza, ki je zaradi zapiranja vseh gospodarstev hkrati zelo upadel, zato je bila pomembna hitrost ukrepov. Z ukrepi sofinanciranja čakanja na delo in sofinanciranja skrajšanega delovnega časa se je v času največje gospodarske krize po drugi svetovni vojni preprečilo preveliko povečanje brezposelnosti. Vlada je tudi določila seznam pomembnih investicij, ki naj bi pospešile izhod iz krize po epidemiji, na katerem je trenutno 187 investicij v skupni vrednosti 7,7 milijarde evrov. Seznam se bo še dopolnjeval. Končno se bo začelo urejati vprašanje dolgotrajne oskrbe prebivalstva, ki je za starejše ključnega pomena. Po več letih se bo spet začelo graditi domove za starejše. Nazadnje, ampak nikakor ne najmanj pomembno je, da smo na drugi val koronavirusa pripravljeni. Ne bo treba zapirati gospodarstva kot ob prvem valu, saj skladišča zaščitne opreme niso prazna, tako kot so bila ob razglasitvi epidemije, ko je ni bilo dovolj niti za zdravstvene delavce.
Sloveniji je uspelo dobro loviti ravnotežje med postopnim odpiranjem gospodarstva in nujnimi omejitvenimi ukrepi. Ne smemo zanemariti, da mejimo na Italijo, od koder se je epidemija v Evropi širila, in da smo v bližini Srbije, Bosne, Kosova in Makedonije, ki so očitno nova potencialna žarišča. Slovenija je močno odvisna od izvoza, ki je zaradi zapiranja vseh gospodarstev hkrati zelo upadel, zato je bila pomembna hitrost ukrepov. Z ukrepi sofinanciranja čakanja na delo in sofinanciranja skrajšanega delovnega časa se je v času največje gospodarske krize po drugi svetovni vojni preprečilo preveliko povečanje brezposelnosti. Vlada je tudi določila seznam pomembnih investicij, ki naj bi pospešile izhod iz krize po epidemiji, na katerem je trenutno 187 investicij v skupni vrednosti 7,7 milijarde evrov. Seznam se bo še dopolnjeval. Končno se bo začelo urejati vprašanje dolgotrajne oskrbe prebivalstva, ki je za starejše ključnega pomena. Po več letih se bo spet začelo graditi domove za starejše. Nazadnje, ampak nikakor ne najmanj pomembno je, da smo na drugi val koronavirusa pripravljeni. Ne bo treba zapirati gospodarstva kot ob prvem valu, saj skladišča zaščitne opreme niso prazna, tako kot so bila ob razglasitvi epidemije, ko je ni bilo dovolj niti za zdravstvene delavce.
