Objavljeno 16. september 2019 17.17 | Posodobljeno 16. september 2019 17.17

Kolumna Marije M. Kotnik: Ženske z in brez

Povečan odstotek žensk brez otrok je najbolj očiten v južni Evropi; med tistimi, rojenimi v 70. letih, je v Grčiji, Italiji in Španiji takšnih skoraj 20 odstotkov več kot med rojenimi leta 1968.

Posvečenost je torej namenjena zgolj in le edinim. FOTO: Guliver/THINKSTOCK
Ničkolikokrat sem že slišala, če ne neposredno, pa je bilo to mogoče razbrati med vrsticami sogovornic ali sogovornikov, da se pravzaprav v razpravah o vzgoji otrok nimam za kaj vtikati in nimam pravice nič reči, ko pa nimam otrok. A res? Ob takih opazkah sem se največkrat le nasmehnila in pustila, da izključevalci pač trobijo svoje. Posvečenost je torej namenjena zgolj in le edinim. Tistim, ki imajo otroke. Vsi ostali (vključno s partnerji) pa smo k'r nekaj. To je precej žalostno, se mi vse bolj dozdeva, na trenutke pa tudi nesprejemljivo, glede na to, da naj bi bili moderna, razumna in napredna družba.

Ko takole spremljam statistiko, opažam, da se je delež odraslih brez otrok že zdavnaj ustalil v zahodni in severni Evropi, še naprej pa se bo verjetno večal v južni Evropi. Rezultati francoske raziskave Population & Societes so pred časom pokazali, da kar četrtina prebivalk južne Evrope, rojenih v 70. letih 20. stoletja, nikoli ne bo imela otrok. Povprečni delež odraslih brez otrok je v Evropi sicer približno petnajstodstoten.

V raziskavi ugotavljajo, da je bil delež odraslih, ki niso imeli otrok, precejšen tudi pred sto leti. Med sedemnajst in petindvajset odstotki žensk, ki so bile rojene v prvem desetletju 20. stoletja, jih ni nikoli ni imelo. Vzroki so bili višja smrtnost moških v prvi svetovni vojni, preseljevanje in tudi recesija ob zlomu borze na Wall Streetu leta 1929.

Od takrat naj bi se delež odraslih, ki imajo otroke, po podatkih francoskega nacionalnega inštituta za demografske študije večal. Predvsem je bila stopnja žensk brez otrok zelo nizka med tistimi, rojenimi v 30. in 40. letih prejšnjega stoletja, saj njihovi otroci pripadajo generaciji baby booma. V vzhodni Evropi je baby boom trajal dlje kot v zahodni, tudi zaradi manjše dostopnosti kontracepcije.

Danes so vzroki za odločitev za življenje brez otrok drugačni kot pred sto leti. Kot ugotavlja raziskava, je pomemben dejavnik visoka stopnja brezposelnosti oziroma prekarnosti, pa tudi druge do družinskega življenja neprijazne oblike zaposlitve. Poleg zaposlitvene negotovosti in vedno višjih kariernih in službenih zahtev je med pomembnimi dejavniki neustrezna družinska politika in še vedno navzoča spolna neenakopravnost, kar zadeva družinsko delo in skrb za otroke. Delež ljudi brez otrok je tudi posledica dosegljive kontracepcije, preložene rodne dobe in večje družinske negotovosti. Poleg tega raziskava potrjuje, da je delež žensk, ki niso rodile, večji med višje izobraženimi.

Povečan odstotek žensk brez otrok je najbolj očiten v južni Evropi; med ženskami, rojenimi v 70. letih, je v Grčiji, Italiji in Španiji takšnih skoraj 20 odstotkov več kot med rojenimi leta 1968.

Med ženskami, rojenimi leta 1968, ki nimajo otrok, jih je v zahodni Evropi največ, približno 20 odstotkov, v Avstriji, Nemčiji in Švici. V Bolgariji, na Češkem in v Rusiji pa se je število rojstev večalo od padca komunizma konec 80. let. Le osem odstotkov žensk iz teh držav nima otrok, kar je precej manj od evropskega povprečja.

Nekje sem prebrala, da tradicionalno življenje, ki ženski nalaga skrb za družino, prav tako pripomore k manjši samomorilnosti. Strokovnjaki namreč ugotavljajo, da je učinek nosečnosti in skrbi za otroka na splošno precej varovalen, saj je stopnja umrljivosti zaradi samomora višja pri ženskah brez otrok. Vendar je to neka druga zgodba.

Delež odraslih brez otrok se je v zahodni in severni Evropi stabiliziral, obstaja pa verjetnost, da bo v južni pa tudi v srednji in vzhodni število moških in žensk, ki se ne bodo odločili za starševstvo, vedno večje.

Konservativci, ki jih opažam okoli sebe, pa postajajo vse glasnejši. Kako že rečejo Nemci oziroma kako so definirali družbeno odobravano življenje ženske? Kinder-Küche-Kirche, tj. Otroci-Kuhinja-Cerkev!

Ja, hudič je le, če ženska dandanes, tudi v dandanašnji skregani Sloveniji, nima otrok in ne hodi v cerkev. Pa kaj hujšega, ko, namesto da ždi poleg štedilnika, pusti listek na hladilniku, na katerem piše: »Sem šla na jogo! Pridem, ko pridem!«
Povečan odstotek žensk brez otrok je najbolj očiten v južni Evropi; med tistimi, rojenimi v 70. letih, je v Grčiji, Italiji in Španiji takšnih skoraj 20 odstotkov več kot med rojenimi leta 1968.
Deli s prijatelji