Kolumna Marije M. Kotnik: Globalne Butale in pomaranče

Vračala sem se v svoje poletno domovanje ob morju po ozki cesti ob morju. Vodi mimo kampa, ki je kar dobro popolnjen. Čas zajtrka je bil. In oko je opazilo, kako obilne zajtrke si pripravljajo kampisti. »Zajtrkuj kot kralj, obeduj kot princ, večerjaj kot berač,« so menda nekoč in nekje rekli umni možje in izrek se zdaj prenaša iz roda v rod in iz ust v usta. Samo, kot se mi zdi, drži se ga nihče.

Kakor koli; v študiji, ki jo izvedli na medicinski fakulteti na Dunaju, so dokazali, sem prebrala, da pomarančni oziroma jabolčni sok pri zajtrku za 50 odstotkov povečujeta možnosti, da se bodo otroci ubadali z odvečnimi kilogrami, medtem ko je bila ta možnost pri tistih, ki so pili vodo, le 40-odstotna. Je torej najbolje, da si za zajtrk, za domačimi zidovi, seveda, navsezgodaj namesto sveže iztisnjenega soka raje privoščim špricar, je dejal mož, sedel na kolo in odkolesaril novemu dnevu nasproti. Časa, da bi mu odvrnila, da naj pozabi na misel o koktajlu med vinom in mineralno vodo, ni bilo ... Do popoldneva.
Absurdno, da je kaj!

Že tako nas vsak dan zbombardirajo iz vseh strani o tem nezdravem in onem zdravem, sem si rekla, zdaj pa še to …

Sokovi, ki so včasih veljali za zdravo izbiro, vse bolj postajajo tarča kritik zaradi visoke vsebnosti sladkorja in posledic, ki jih puščajo na zdravje otrok. Znanstveniki staršem svetujejo, naj se ne zanašajo na domnevo, da so stoodstotni sadni sokovi zdravi, ter naj namesto njih otroku za zajtrk ponudijo sadje.

Veliko otrok videvam in slišim te dni ob morju. Razigrana mladina sproščeno divja sem ter tja, čofota, plava, srfa, supa, kolesari … in, se mi zdi, nekateri malce starejši tudi kaj – »zaužijejo«.

Pred dnevi, 26. junija, je bil mednarodni dan boja proti zlorabi drog in nezakonitemu prometu s prepovedanimi drogami. Odgovorni, ki se s temi zadevami ukvarjajo, so prav na ta dan sporočili, da se Slovenija po razširjenosti uporabe konoplje med 15-letniki uvršča v sam vrh lestvice 45 držav, vključenih v raziskavo Z zdravjem povezana vedenja v šolskem obdobju (HBSC 2018). Ugotovljeno je bilo, da mladostniki iz Slovenije po uporabi konoplje kadar koli v življenju in po uporabi konoplje v zadnjih 30 dneh presegajo povprečje vrstnikov iz drugih držav.

Po podatkih mednarodnega poročila je v vseh sodelujočih državah v povprečju 13 odstotkov 15-letnih mladostnikov že kdaj v življenju uporabilo konopljo, med fanti v povprečju 15 odstotkov in med dekleti 11. Podatki za Slovenijo so nad mednarodnim povprečjem, saj je pri nas že kdaj v življenju konopljo uporabil vsak peti mladostnik, in sicer 22 odstotkov 15-letnih fantov in 19 odstotkov 15-letnih deklet. Ta podatek Slovenijo uvršča na sedmo mesto med 45 državami, vključenimi v raziskavo.

Mladostniki iz Slovenije presegajo mednarodno povprečje tudi po uporabi konoplje v zadnjih 30 dneh. Mednarodno povprečje za ta kazalnik pri 15-letnikih znaša 7 odstotkov, za Slovenijo pa 13 odstotkov. Po uporabi konoplje v zadnjih 30 dneh se Slovenija uvršča še višje na lestvici držav, in sicer na tretje mesto, višje se uvrščata le Kanada in Bolgarija.

Pot mimo kampa se je kar nekam zavlekla. Begalo me je, saj preprosto nisem več vedela, ali je pomarančni sok zdrav ali ne, ga potemtakem sploh lahko še pijemo za zajtrk in ali naj bolj verjamem strokovnjakom z Dunaja ali preprodajalcem in uvoznikom južnega sadja in drugih rastlin.

Zdaj komaj čakam 22. julij, ko bo na sporedu dan možganov. Le kaj nam za tisti dan, poleg nujnega ozaveščanja, pripravljajo strokovnjaki? Le kaj bo zdravo in kaj, po novem, nezdravo?