NA EKS
Kolumna Marije M. Kotnik: Amater Sizif
Se mi zdi, da je Sizif čisti amater v primerjavi s slovenskimi politiki in tudi Slovenci na splošno.
Odpri galerijo
FOTO: Getty Images/istockphoto
»To so samo neke parole, floskule, s katerimi gredo na volitve, potem ko je treba zavihati rokave, pa stisnejo rep med noge in gredo,« je bila ondan morebitna bodoča superpodpredsednica morebitne manjšinske vlade Alenka Bratušek ostra ob nedavni odločitvi Levice, da ne vstopi v Šarčevo koalicijo z LMŠ, SD, SMC, SAB in Desus. No, iz nekih drugih logov slišim, da se pravzaprav nihče ne drži dogovorjenega.
Še manj upošteva zdravo kmečko pamet za svoje početje in največkrat zavestno krši povsem normalne in logične zakonitosti. Pa ne zgolj na političnem parketu, ampak – vsepovsod.
Se mi zdi, da je Sizif čisti amater v primerjavi s slovenskimi politiki in tudi Slovenci na splošno.
Le kdo bi v nedogled sestavljal koalicijo, kot to počnejo trenutno izvoljeni prvaki strank. Za katero se upravičeno sluti, da nikoli ne bo sestavljena. Pregovarjanja in (napol) dogovarjanja z nekom, za katerega se že vnaprej ve, da ne bo sprejel nobene odgovornosti, je pač brez smisla. No, na žalost se je politični začetnik Šarec ujel v to zanko.
Politiki pa se tako še kar delajo, da delajo, da nekaj malega celo res delajo, mediji to prenašajo in ljudje se delamo, da smo vse to razumeli. In to pri nas traja že dolgo. Ne le tokrat pri sestavljanju te nesrečne koalicije, ki naj bi Sloveniji in Slovencem spet razsvetlila obzorja in ji takoj omogočila, da bomo živeli v blaginji. No, tako so vsaj govorili, ko še niso bili tokratni izbranci ljudstva!
Se mi nekako zdi, da smo, so v tej državi pravi mojstri pretvarjanja, in to na vseh ravneh. Nenehno priporočamo, svetujemo, sprejemamo pravila in zakone in na koncu nihče tega niti ne upošteva niti se tega ne drži. Pač še kako velja tista, da papir prenese vse, besede pa veter tako rad odpihne.
Zelo zgovoren primer enega takega Sizifovega početja so opozorila in nasveti za varnost v prometu. Agencija za varnost prometa in drugi akterji vsako leto pripravijo nešteto akcij ozaveščanja in priporočil, kako se je treba vesti in ravnati v cestnem prometu, a je vse več pijanih, prehitrih in objestnih voznikov, ki so krivi za vse hujše nesreče z vse bolj tragičnimi izidi. Ne glede na to, da bi vsak normalen moral vedeti, da če pije, ne sme sesti za volan, je še vedno približno vsaka deseta prometna nesreča posledica alkoholiziranosti povzročitelja, pri nesrečah s smrtnim izidom pa povprečno vsaka tretja.
Enako sizifovske so vsakoletne preventivne akcije o (ne)uporabi telefona med vožnjo, o prehitri vožnji, o uporabi varnostnega pasu, ki tudi ne prinašajo nobenih rezultatov. Prav tako opozorila za kolesarje, pešce, motoriste … bolj ko se jih opozarja, prosi, jim svetuje, več takšnih je, ki vsa priporočila ignorirajo, se nanje preprosto požvižgajo. Vse skupaj meji že na absurdnost. Da bi se ljudje držali predpisov in upoštevali nasvete, ne pomagajo niti denarne kazni, ki mimogrede, niso majhne. Ničesar ne spremeni vedenja ljudi. Bob Dylan pač še naprej poje Blowing in the wind …
Tudi v zdravstvu je podobno oziroma enako! Ves teden je bila skorajda udarna novica, da so na urgenci v celjski bolnišnici začeli zaračunavati nenujne primere! Priznam, da se mi je to zdelo povsem nerazumljivo, pa ne zato, ker je nenujno zdravstveno obravnavo na urgenci treba plačati, kar je logično!, temveč zato, ker je bila to takšna udarna novica. Da nekdo, ki ima vraščen noht ali mu izpadajo lasje, ne ve, da zato ni potrebna nujna medicinska pomoč, temveč bo veliko bolje, če bo obiskal pedikerja ali si nabavil šampon proti izpadanju las? Saj je res, da razmere v slovenskem zdravstvu trenutno niso najbolj zdrave, a vendarle. Urgentno pomeni nujno! Torej greš na urgenco, ko potrebuješ nujno zdravniško pomoč. Ne pa ko ne veš, kaj bi sam s sabo, in ko se zjutraj dolgočasiš, si dan popestriš s tem, da skočiš še na urgenco, da ti bodo povedali, da s tabo ni nič narobe.
Ob sestavljanju te koalicije se mi zdi, da je takšnih, tudi politikov, ki se pogovarjajo in se delajo, da delajo le zaradi vtisa, v resnici pa s figo v žepu razmišljajo, kako si bodo zase in za svoje priskrbeli v enem mandatu, največ. Koga pa še briga država in obubožani državljani? Glavno, da delam vtis, da delam, pomislim ob vseh trenutno samooklicanih politikih oziroma tistih, ki se trudijo dajati lep vtis na naši politični sceni.
Enako bi lahko rekli, da so vsa opozorila, pravila, prošnje, ozaveščanje, najsi bo v prometu, zdravstvu ali na drugih področjih našega življenja; da so vse preventivne ozaveščevalne akcije brez zveze, za tiste, ki opozarjajo pa – sizifovo delo.
Nekako se mi zdi, da je bil grški mitološki kralj Sizif v primerjavi s tem, kar se dogaja pri nas – na vseh ravneh, da ne bo pomote –, popolni amater.
Še manj upošteva zdravo kmečko pamet za svoje početje in največkrat zavestno krši povsem normalne in logične zakonitosti. Pa ne zgolj na političnem parketu, ampak – vsepovsod.
Se mi zdi, da je Sizif čisti amater v primerjavi s slovenskimi politiki in tudi Slovenci na splošno.
Le kdo bi v nedogled sestavljal koalicijo, kot to počnejo trenutno izvoljeni prvaki strank. Za katero se upravičeno sluti, da nikoli ne bo sestavljena. Pregovarjanja in (napol) dogovarjanja z nekom, za katerega se že vnaprej ve, da ne bo sprejel nobene odgovornosti, je pač brez smisla. No, na žalost se je politični začetnik Šarec ujel v to zanko.
Politiki pa se tako še kar delajo, da delajo, da nekaj malega celo res delajo, mediji to prenašajo in ljudje se delamo, da smo vse to razumeli. In to pri nas traja že dolgo. Ne le tokrat pri sestavljanju te nesrečne koalicije, ki naj bi Sloveniji in Slovencem spet razsvetlila obzorja in ji takoj omogočila, da bomo živeli v blaginji. No, tako so vsaj govorili, ko še niso bili tokratni izbranci ljudstva!
Se mi nekako zdi, da smo, so v tej državi pravi mojstri pretvarjanja, in to na vseh ravneh. Nenehno priporočamo, svetujemo, sprejemamo pravila in zakone in na koncu nihče tega niti ne upošteva niti se tega ne drži. Pač še kako velja tista, da papir prenese vse, besede pa veter tako rad odpihne.
Zelo zgovoren primer enega takega Sizifovega početja so opozorila in nasveti za varnost v prometu. Agencija za varnost prometa in drugi akterji vsako leto pripravijo nešteto akcij ozaveščanja in priporočil, kako se je treba vesti in ravnati v cestnem prometu, a je vse več pijanih, prehitrih in objestnih voznikov, ki so krivi za vse hujše nesreče z vse bolj tragičnimi izidi. Ne glede na to, da bi vsak normalen moral vedeti, da če pije, ne sme sesti za volan, je še vedno približno vsaka deseta prometna nesreča posledica alkoholiziranosti povzročitelja, pri nesrečah s smrtnim izidom pa povprečno vsaka tretja.
Enako sizifovske so vsakoletne preventivne akcije o (ne)uporabi telefona med vožnjo, o prehitri vožnji, o uporabi varnostnega pasu, ki tudi ne prinašajo nobenih rezultatov. Prav tako opozorila za kolesarje, pešce, motoriste … bolj ko se jih opozarja, prosi, jim svetuje, več takšnih je, ki vsa priporočila ignorirajo, se nanje preprosto požvižgajo. Vse skupaj meji že na absurdnost. Da bi se ljudje držali predpisov in upoštevali nasvete, ne pomagajo niti denarne kazni, ki mimogrede, niso majhne. Ničesar ne spremeni vedenja ljudi. Bob Dylan pač še naprej poje Blowing in the wind …
Tudi v zdravstvu je podobno oziroma enako! Ves teden je bila skorajda udarna novica, da so na urgenci v celjski bolnišnici začeli zaračunavati nenujne primere! Priznam, da se mi je to zdelo povsem nerazumljivo, pa ne zato, ker je nenujno zdravstveno obravnavo na urgenci treba plačati, kar je logično!, temveč zato, ker je bila to takšna udarna novica. Da nekdo, ki ima vraščen noht ali mu izpadajo lasje, ne ve, da zato ni potrebna nujna medicinska pomoč, temveč bo veliko bolje, če bo obiskal pedikerja ali si nabavil šampon proti izpadanju las? Saj je res, da razmere v slovenskem zdravstvu trenutno niso najbolj zdrave, a vendarle. Urgentno pomeni nujno! Torej greš na urgenco, ko potrebuješ nujno zdravniško pomoč. Ne pa ko ne veš, kaj bi sam s sabo, in ko se zjutraj dolgočasiš, si dan popestriš s tem, da skočiš še na urgenco, da ti bodo povedali, da s tabo ni nič narobe.
Ob sestavljanju te koalicije se mi zdi, da je takšnih, tudi politikov, ki se pogovarjajo in se delajo, da delajo le zaradi vtisa, v resnici pa s figo v žepu razmišljajo, kako si bodo zase in za svoje priskrbeli v enem mandatu, največ. Koga pa še briga država in obubožani državljani? Glavno, da delam vtis, da delam, pomislim ob vseh trenutno samooklicanih politikih oziroma tistih, ki se trudijo dajati lep vtis na naši politični sceni.
Enako bi lahko rekli, da so vsa opozorila, pravila, prošnje, ozaveščanje, najsi bo v prometu, zdravstvu ali na drugih področjih našega življenja; da so vse preventivne ozaveščevalne akcije brez zveze, za tiste, ki opozarjajo pa – sizifovo delo.
Nekako se mi zdi, da je bil grški mitološki kralj Sizif v primerjavi s tem, kar se dogaja pri nas – na vseh ravneh, da ne bo pomote –, popolni amater.
