NA EKS

Kolumna Lare Paukovič : Januarska depresija

Zato si v letu 2020 zase in za vse vas želim, da bi znali kakovostno živeti tudi v času, ko se pravzaprav ne dogaja nič.
Fotografija: Leto 2020 FOTOgrafiji: guliver/GETTY IMAGES
Odpri galerijo
Leto 2020 FOTOgrafiji: guliver/GETTY IMAGES

To besedilo pišem tik pred odhodom na novoletni oddih, ko je pred vrati nekaj prostih dni in v zraku sladko pričakovanje, da bo letošnji vstop v novo leto resnično nekaj posebnega – brali pa ga boste že v prvih dneh januarja, ko razpoloženje iz evforičnih višav strmoglavi na ali celo pod nulo. December je naporen mesec tudi brez aktivne udeležbe v predprazničnih aktivnostih – že tempo v službi je navadno intenzivnejši, da bi imeli nato čim manj dela med prazniki.


Zatem se najemo, napijemo, podružimo, ob Silvestrskem poljubu (ali kakšnih drugih zvokih) strmimo v prvi novoletni ognjemet, gremo spat in prvega in drugega januarja, ko se že malo naveličani vsega prekladamo naokoli (sploh, če smo za praznike ostali doma), začutimo, da začenja decembrska droga popuščati. Pred nami so neskončno dolgi štirje tedni, v katerih moramo nadoknaditi obveznosti, ki smo jih spričo praznikov pustili nedokončane (vedno se kaj najde), pokriti minus zaradi božičnih daril, izgubiti praznične kilograme in se, če smo pretiravali, očistiti alkohola.
Leto 2020 FOTOgrafiji: guliver/GETTY IMAGES
Leto 2020 FOTOgrafiji: guliver/GETTY IMAGES

December je nevaren, ker nas njegova hitrost in zapovedano veselje preslepita v prepričanje, da je vse dovoljeno. Skozi prste si gledamo pri zapravljanju, hrani, nespanju, presežnem delu, žuranju, pitju, kot da je treba res vse stlačiti v teh ubogih enaintrideset decembrskih dni, ker pozneje v letu večerni izhod s prijatelji v mesto ne bo več imel enakega čara, ali kaj? No, smreko in stojnice sredi mesta bodo pospravili, to je res, a če je to edini povod za druženje, se je treba morda vprašati, ali gre sploh za pristne odnose.

Glede na boleč januarski padec v realnost ni nič čudnega, da je ravno januarski datum, tretji ponedeljek v januarju, dobil ime blue monday, modri ponedeljek, in neuraden naziv najbolj depresivnega dne v letu. Obstaja celo matematična formula, ki naj bi to dokazovala, četudi so jo v marketinške namene izumili pri podjetju Sky Travel, da bi ljudi prepričali, da v tem »depresivnem času« tvegajo več in se odpravijo na kakšno potovanje ali pa ga vsaj rezervirajo, da bodo imeli nekaj, česar se lahko veselijo.

A ne glede na to, da je modri ponedeljek piarovski trik – sezonska razpoloženjska motnja, ki zajema doživljanje depresije v zimskih mesecih, ko je manj naravne sončne svetlobe (ali obratno, v poznih spomladanskih in poletnih mesecih, le da je ta oblika veliko redkejša), dejansko obstaja, vrhunec pa doseže prav januarja. Kaže se v povečani želji po spanju in hrani, predvsem ogljikovih hidratih, izgubi motivacije za delo in razdražljivosti. Sezonska razpoloženjska motnja ni nedolžna motnja, ki v resnejših primerih zahteva zdravljenje, tudi brez uradne diagnoze pa moramo v turobnih januarskih dneh – če nas obremenjuje že misel na to, da bi se izkopali iz postelje in odpravili obveznostim naproti – poskrbeti zase, se o neprijetnih občutkih z nekom pogovoriti in najti vsaj eno dejavnost, ki nam bo v najbolj zateženem mesecu v letu lajšala dneve.
V preteklem letu smo veliko brali o izgorelosti, za članek o tem sem se z njo nekaj časa ukvarjala tudi sama.
Sezonska razpoloženjska motnja ni nedolžna.
Sezonska razpoloženjska motnja ni nedolžna.

Nekateri ljudje, posebej tisti, ki so izkoriščani in podplačani, dejansko izgorevajo od presežnega dela, veliko, predvsem tistih na višjih položajih, pa jih izgoreva zato, ker je njihovo življenje enostavno preveč intenzivno. Ker hočejo vse, in to takoj. Ker hočejo biti nadstandardni povsod. Intenzivnost veselega decembra, ki sem jo opisala zgoraj, je lepa slika intenzivnosti takšnega življenja na visokih obratih. Podobno kot januarja zapademo v malodušje, ko pade novoletna jelka na trgu v središču mesta, hiperproduktivni ljudje padejo dol v malenkost manj hektičnih obdobjih, ko si na primer vzamejo malo časa, da bi zadihali – njihov sistem, vajen nenehne naglice in dražljajev, se takrat sesuje.

Zato si v letu 2020 zase in za vse vas želim, da bi znali kakovostno živeti tudi v času, ko se pravzaprav ne dogaja nič. Ko ni pričakovanja, alkoholne omame, nenehnih obetov dobre hrane, službenih izzivov, iskric v razmerju, ambicioznih službenih projektov, sestankov, ko tedenski pogovori s prijatelji ob kavi postanejo dolgočasni in ko pravzaprav komaj čakate samo na to, da pridete domov in ob skodelici dobrega čaja pogledate najljubšo serijo ... in ko že omenjam to: taki mali rituali morda lahko naredijo tudi januar bolj znosen. Srečno!

Predstavitvene informacije

Predstavitvene informacije