Domen Mal
NA KOŽO
Objavljeno 10. oktober 2018 22.25 | Posodobljeno 11. oktober 2018 09.33

Kolumna Domna Mala: Naše sestre

Ključne besede: komentar
Prioriteta ministra za zdravje Sama Fakina vsekakor ne more biti samo skrajševanje vrst, ugrizniti bo moral še v prenekatero kislo jabolko.
Šempetrsko bolnišnico je letos zapustilo 45 srednjih medicinskih sester, v povprečju pet na mesec. Stihi Zorana Predina Tisoč bolnic je na svetu, tisoč modrobelih rožic bodo kmalu dobili dobesedni pomen. Po ena medicinska sestra na bolnišnico. Pa nadaljevanje tudi: Spodaj res brez la la la la la la? Ker za gatke še ta edina ne bo imela.

Medicinske sestre imajo nemogoče urnike, plače za takšno odgovorno, stresno in izčrpavajoče delo pa so mizerne. Modrobela rožica z 20-letno delovno dobo namreč dobi okroglega jurja neto. Takšno ali celo boljšo plačo ima delavec za tekočim trakom, in zraven proste nedelje – čeprav s tem ne pravim, da je on za svoje delo pošteno plačan, saj vemo, da se zaradi konca gospodarske krize še nikomur v proizvodnem sektorju ni povišala plača.

In naloge medicinskih sester so zares naporne. Znanec, medicinski brat, mi je razlagal, kako se mu je pacient sredi noči podelal v predal nočne omarice, pa kako je tolažil in opogumljal drugega, ki se je bal jutranje operacije. Torej skrbi za to, da vsak bolnik dobi zdravila ob predpisani uri, jim meri temperaturo, menjava infuzijo, hkrati pa je še čistilka, psiholog in kaj vem, kaj še. Ker je bil moj znanec še bolj na začetku kariere, ni prišel višje od 800 evrov. Za takšen denar se medicinske sestre in bratje (pre)trgajo samo za to, ker jim je mar za bolnike, saj se zavedajo, da napaka lahko stane življenje, in ker so s srcem predani poklicu.
Pa jim vseeno počasi poči film, kot v šempetrski bolnišnici. Zato odhajajo v zdravstvene domove, kjer so urniki normalnejši, odgovornost manjša, saj večinoma le sprejemajo paciente, plača pa boljša, ter, seveda, v zasebne klinike in, sploh v bližini Avstrije, čez mejo. Poznam tudi dve sestri, ki sta izstopili iz svojega foha, ena je prodajalka v trgovskem velecentru, druga pakira zdravila v farmacevtski fabriki – torej je delavka za prej omenjenim tekočim trakom. Plača je tam-tam, urnik v turnusu, seveda brez nočnih, pa sekiranja je stokrat manj.

Tako se srednje medicinske sestre rešujejo same, v bolnišnicah pa bijejo plat zvona. Prioriteta ministra za zdravje Sama Fakina vsekakor ne more biti samo skrajševanje vrst, ugrizniti bo moral še v prenekatero kislo jabolko. Veliko jih je in na jablanah ne visijo od letošnje jeseni.
Deli s prijatelji