NA EKS
Kolumna Dejana Vodovnika: Prvakov, da gate trga
Dokler bo vsaka domnevna jugolegenda in instagram zvezda v prime timu nacionalne televizije, dotlej za slovenske harmonikarske prvake prostora pač ne bo.
Odpri galerijo
Svetovni prvaki FOTO: ZDHS
Martin Kutnar je harmonikar. Pravi, da obožuje ta inštrument. Če bo vse po sreči, bo kmalu nastopil tudi v slovitem Carnegie Hallu v New Yorku, v koncertni dvorani, ki od leta 1891 stoji na Manhattnu. No, v eni od dvoran, vendar vseeno. Pravi, da je že ničkolikokrat dokazal, da je prav na harmoniko mogoče igrati pop, jazz, klasiko … In doda, da imajo zvok harmonike radi vsi, od povsem običajnih ljudi do poslovnežev in pravih in malo manj pravih elit. Rad bi se tudi akademsko izobrazil. No, tu pa zanj nastopi težavica. Študij harmonike je namreč mogoč (vsaj v njegovem radiusu) zgolj v Pulju ali Ljubljani. Martin je namreč – Hrvat. In odločil se je, da bo v Zagrebu raje vpisal čelo. Ljubljana je pač predaleč.
Slovenija in harmonika sta eno. Pa čeprav so jo Slovenci uvozili iz germanskih dežel, se praktično vsako leto pojavi kak nacionalni junak, ki je na svetovnem prvenstvu v harmoniki premagal vse. In to največkrat s harmoniko katerega od domačih proizvajalcev, ki v svetu veljajo za butične izdelovalce ferrarijev med diatoničnimi harmonikami oziroma frajtonaricami, kot jih pregovorno pozna vsak Slovenec.
Zdi se, da je Slovenija bolj kot s knežjim kamnom, Prešernom, Cankarjem in desetdnevno vojno pravo zgodovino začela pisati leta 1821, ko je Cyrill Demian na Dunaju predstavil in prijavil patent predhodnice diatonične harmonike z nazivom accordion. Slovenski narod je nov izum vzel za svojega in ga razvil v najbolj igran in prodajan glasbeni artikel. Prve harmonike so v Sloveniji začeli izdelovati že v začetku 20. stoletja. Takrat so jih izdelovali posamezniki, ki so ustvarjali tudi druga glasbila, vendar harmonika v tistih časih med Slovenci še ni bila tako zelo priljubljen inštrument. Pozneje, v Jugoslaviji, je bila diatonična harmonika celo zatirana, ker je veljala za nemški inštrument.
Že pred časom se je nekako potihoma in daleč od oči javnosti (v primerjavi z nastopi dalmatinskih klap v najlepšem mestu) zgodilo, da je harmonikar Zoran Lupinc postal prvi Slovenec v harmonikarskem muzeju slavnih.
Na tekmovanju v Portorožu za harmonika grand prix 2019 je sodelovalo 31 udeležencev, starih od sedem do 23 let. Zanimanje je bilo še veliko večje, saj jih je še 20 želelo priti v Portorož po tem, ko je rok za prijave že potekel.
Letošnji praznik harmonike so odprli harmonikarji glasbenega društva Hram, veselo pa je bilo v Rikarji vasi na avstrijskem Koroškem kar dva dni. Sobotno tekmovanje so začeli z blagoslovom harmonik, harmonikarjev in celotne prireditve, ki ga je opravil tamkajšnji župnik Martin Horvat. Sledilo pa je tekmovanje, ki se ga je letos udeležilo 43 navdušencev iz Slovenije in tudi tujine, ki so jih organizatorji, Original harmonika Rutar z Aleksom Rutarjem na čelu, razporedili v več starostnih kategorij. In potem se je igralo, pelo, zabavalo …
Številni pa tudi še niso pozabili letošnjega državnega prvenstva v igranju na diatonično harmoniko, ki ga je organizirala Zveza diatonične harmonike Slovenije (ZDHS). Da, da, tudi to zvezo imamo, na tekmovanju pa je meh raztegovalo 40 harmonikarjev solistov in pet komornih zasedb z diatonično harmoniko.
Pa na svetovnem prvenstvu v St. Peter-Freiensteinu (Štajerska) so naši harmonikarji tudi bili. Oba naslova svetovnega prvaka za leto 2019 (mladinskega in absolutnega) sta dosegla tekmovalca iz Slovenije, Danaja Grebenc in Anže Krevh. »Zveza diatonične harmonike Slovenije je ponosna na nova pomembna dosežka, ki se bosta zapisala pod največje dosežke slovenskih harmonikarjev,« so zapisali v zvezi.
Zdi se, da se v naši podalpsko harmonikarski deželi še vedno premalo zavedamo naših harmonikarskih virtuozov. Res imamo prvakov toliko, da »gate trga«, kot bi rekli nekateri, vendar so, kot kaže, le sami sebi namen. Dokler bo vsaka domnevna jugolegenda in instagram zvezda v prime timu nacionalne televizije, dotlej za slovenske harmonikarske svetovne, evropske in kdo bi še vedel katere prvake pač prostora ne bo. In klicaj!
Slovenija in harmonika sta eno. Pa čeprav so jo Slovenci uvozili iz germanskih dežel, se praktično vsako leto pojavi kak nacionalni junak, ki je na svetovnem prvenstvu v harmoniki premagal vse. In to največkrat s harmoniko katerega od domačih proizvajalcev, ki v svetu veljajo za butične izdelovalce ferrarijev med diatoničnimi harmonikami oziroma frajtonaricami, kot jih pregovorno pozna vsak Slovenec.
Zdi se, da je Slovenija bolj kot s knežjim kamnom, Prešernom, Cankarjem in desetdnevno vojno pravo zgodovino začela pisati leta 1821, ko je Cyrill Demian na Dunaju predstavil in prijavil patent predhodnice diatonične harmonike z nazivom accordion. Slovenski narod je nov izum vzel za svojega in ga razvil v najbolj igran in prodajan glasbeni artikel. Prve harmonike so v Sloveniji začeli izdelovati že v začetku 20. stoletja. Takrat so jih izdelovali posamezniki, ki so ustvarjali tudi druga glasbila, vendar harmonika v tistih časih med Slovenci še ni bila tako zelo priljubljen inštrument. Pozneje, v Jugoslaviji, je bila diatonična harmonika celo zatirana, ker je veljala za nemški inštrument.
Že pred časom se je nekako potihoma in daleč od oči javnosti (v primerjavi z nastopi dalmatinskih klap v najlepšem mestu) zgodilo, da je harmonikar Zoran Lupinc postal prvi Slovenec v harmonikarskem muzeju slavnih.
Na tekmovanju v Portorožu za harmonika grand prix 2019 je sodelovalo 31 udeležencev, starih od sedem do 23 let. Zanimanje je bilo še veliko večje, saj jih je še 20 želelo priti v Portorož po tem, ko je rok za prijave že potekel.
Letošnji praznik harmonike so odprli harmonikarji glasbenega društva Hram, veselo pa je bilo v Rikarji vasi na avstrijskem Koroškem kar dva dni. Sobotno tekmovanje so začeli z blagoslovom harmonik, harmonikarjev in celotne prireditve, ki ga je opravil tamkajšnji župnik Martin Horvat. Sledilo pa je tekmovanje, ki se ga je letos udeležilo 43 navdušencev iz Slovenije in tudi tujine, ki so jih organizatorji, Original harmonika Rutar z Aleksom Rutarjem na čelu, razporedili v več starostnih kategorij. In potem se je igralo, pelo, zabavalo …
Številni pa tudi še niso pozabili letošnjega državnega prvenstva v igranju na diatonično harmoniko, ki ga je organizirala Zveza diatonične harmonike Slovenije (ZDHS). Da, da, tudi to zvezo imamo, na tekmovanju pa je meh raztegovalo 40 harmonikarjev solistov in pet komornih zasedb z diatonično harmoniko.
Pa na svetovnem prvenstvu v St. Peter-Freiensteinu (Štajerska) so naši harmonikarji tudi bili. Oba naslova svetovnega prvaka za leto 2019 (mladinskega in absolutnega) sta dosegla tekmovalca iz Slovenije, Danaja Grebenc in Anže Krevh. »Zveza diatonične harmonike Slovenije je ponosna na nova pomembna dosežka, ki se bosta zapisala pod največje dosežke slovenskih harmonikarjev,« so zapisali v zvezi.
Zdi se, da se v naši podalpsko harmonikarski deželi še vedno premalo zavedamo naših harmonikarskih virtuozov. Res imamo prvakov toliko, da »gate trga«, kot bi rekli nekateri, vendar so, kot kaže, le sami sebi namen. Dokler bo vsaka domnevna jugolegenda in instagram zvezda v prime timu nacionalne televizije, dotlej za slovenske harmonikarske svetovne, evropske in kdo bi še vedel katere prvake pač prostora ne bo. In klicaj!
