Objavljeno 23. februar 2020 20.04 | Posodobljeno 23. februar 2020 15.34

Kolumna Dejana Vodovnika: Mi, konjarji

Ključne besede: komentar

Hrvati in Srbi kampirajo po slovenskih glasbenih odrih. In tako pade v vodo teza, ki jo je pred leti navrgel Bora Ćorba, ko nas je mrtvo hladno označil za dunajske konjarje.

Falcov grob FOTO: REUTERS
Res se ne spomnim, kdaj je nazadnje v Sloveniji nastopil kak odmevnejši glasbenik iz sosednje Avstrije. Da so slovenski odri preplavljeni z nastopajočimi z juga, pa itak že čivkajo po različnih notah tudi ptički na vejah in strehah mile nam sprte Slovenije.
Hrvati in Srbi kampirajo po slovenskih glasbenih odrih. In tako pade v vodo teza, ki jo je pred leti navrgel Bora Ćorba, ko nas je mrtvo hladno označil za dunajske konjarje.



Tistega davnega 18. aprila 1951 je bila ustanovljena Evropska skupnost za premog in jeklo. Kot nekakšno predhodnico današnje Evropske unije jo je ustanovilo šest držav – tedanja ZR Nemčija, Italija, Francija in tri države Beneluksa –, ustanovitev pa je v Evropi minila dokaj neopazno. Veliko več pomenijo nekateri drugi mejniki, saj jih je bilo kar precej, ki so trdneje zakoličili stopnje razvoja do zdajšnje Unije, ki je sicer ostala brez Združenega kraljestva, vendar vseeno ... Največkrat je sicer slišati, da je najpomembnejše dejstvo, da so se v omenjeno skupnost združile celo nekdanje sovražnice, toda na drugi strani je prav tako jasno, da so nekateri državniki pravočasno doumeli tudi prihodnje evropske gospodarske potrebe.
V Sloveniji smo doumeli tudi glasbene potrebe. Vendar zgolj z jugom. Avstrije, naše severne sosede, kot da ni, da ne obstaja. Vsaj v glasbenem smislu.
image
Falcov grob FOTO: REUTERS

In zato me niti najmanj ne čudi, da malo, zelo malo ljudi sploh pozna avstropop. Gre za glasbeno zvrst, ki se je izoblikovala v 70. letih 20. stoletja na Dunaju pod vplivom različnih svetovnih glasbenih in gledaliških zvrsti kot nasprotje avstrijski narodno-zabavni (der Schlager) in ljudski glasbi (die Volksmusik). Pod vplivom glasbene skupine The Beatles, Erica Claptona in anglo-ameriške pop scene so nastale socialnokritične skladbe, zapisane v dunajskem narečju, ki združujejo več glasbenih zvrsti: rock, blues in folk rock.

Prvi vrhunec je avstropop doživel z avstrijskimi glasbenimi zvezdami Georgom Danzerjem, Wolfgangom Ambrosom, EAV-jem in S.T.S.-om ter pozneje v 80. letih z Reinhardom Fendrichom in Falcom. Postal je popularna glasbena zvrst, ki se je, v nasprotju s prvotno zamislijo, približevala avstrijski narodno-zabavni glasbi. Vendar je v avstropopu poudarek ostal na vsebini (der Inhalt), pri narodno-zabavni glasbi pa na vzdušju (die Stimmung), ki ga pesem ustvari.

Dandanes glasbene skupine, kot so Wanda, Bilderbuch in Granada, v svojih pesmih avstropop povezujejo s sodobnimi ritmi. Pesmi so večinoma napisane v avstrijski knjižni nemščini in odpete s prepoznavnim avstrijskim naglasom, zgolj nekatere v avstrijskih narečjih. Danes so osrednji predstavniki avstropopa Georg Danzer, Wolfgang Ambros, Reinhard Fendrich, S.T.S., EAV, Falco, Ludwig Hirsch, Opus, Wanda, Bilderbuch in Granada …

In kdaj je kateri od teh gostoval v Sloveniji? Še na Koroškem ne, kar je po eni strani razumljivo, saj imajo tam svoj domicil dalmatinski »slavuji« in klape.
image
Avstrijska skupina Wanda FOTO: K. Z.

OK, če drži, kar pravi Peter Stanković, redni profesor na katedri za kulturologijo na fakulteti za družbene vede v Ljubljani, da je »popularna kultura že dolgo tista kultura, ki jo ljudje v resnici živimo,« smo Slovenci »južnjaki« oz. »severni Balkanci«.
Hrvati in Srbi namreč dobesedno kampirajo po slovenskih glasbenih (in ne le teh) odrih. Primer je tudi, npr., kako slovensko občinstvo nateguje hrvaška skupina, ki že skoraj desetletje po Sloveniji nastopa na »poslovilni« turneji, zdaj pa napovedujejo še koncert ob »še eni obletnici svojega delovanja«.

Bolno!
In tako pade v vodo teza, ki jo je pred leti navrgel Bora Ćorba oz. Borislav Bora Đorđević, ko je Slovence mrtvo hladno označil za dunajske konjarje. Zdaj smo namreč, se mi zdi, postali hrvaško-srbski glasbeno-kulturni konjarji.




Deli s prijatelji