Objavljeno 29. avgust 2019 22.25 | Posodobljeno 29. avgust 2019 22.25

Kolumna Dejana Vodovnika: Blato al‘ drek

Ne moremo ga hraniti, saj je to napol tekoča zadeva, ki izjemno smrdi in nastaja v velikih količinah.

Prav potihoma je mimo nas odbrzela notica o sklepu madžarske vlade, da bo prenehala podaljševati notifikacije oziroma dovoljenja za uvoz komunalnega blata. Slovenija na Madžarsko izvozi približno 70.000 ton blata iz komunalnih čistilnih naprav na leto, odločitev Madžarske, da ne bo več evropsko stranišče, pa za Slovenijo napoveduje resne težave.

Po podatkih Zbornice komunalnega gospodarstva pri Gospodarski zbornici Slovenije je madžarska vlada sprejela sklep, da ne bo podaljševala notifikacij za uvoz komunalnega blata v državo. Če bo Madžarska zaprla meje za uvoz blata, se bo Slovenija znašla v resnih težavah, je dodal Zupanc. Od septembra bi lahko pri nas ostajalo od 120 do 140 ton tega blata na dan. S prihodnjim letom, ko se iztečejo vsa obstoječa dovoljenja, pa bi morala najti alternativno za vse blato.

Trenutno okoli 10.000 ton komunalnega blata sežgemo doma, in sicer v Celju in Anhovem. Nekatere čistilne naprave to blato tudi izkoriščajo same. A Slovenija sama nima zadostnih zmogljivosti za energetsko izrabo vsega preostalega blata, vse, kar izvozimo, pa gre na Madžarsko. S podobno situacijo se srečujejo na Hrvaškem, saj tudi oni vse svoje blato izvozijo na Madžarsko. Druge evropske sežigalnice so polne.
Ne moremo ga hraniti, saj je to napol tekoča zadeva, ki izjemno smrdi in nastaja v velikih količinah.

Blato iz čistilnih naprav sicer ni nevaren odpadek, je pa zelo specifičen. Gre za blato, ki je posledica čiščenja odpadnih komunalnih voda, torej blato iz naših stranišč. »Ne moremo ga hraniti, saj je to napol tekoča zadeva, ki izjemno smrdi in nastaja v velikih količinah,« je slišati iz ust poznavalcev. Zato je tudi potreben dnevni odvoz.

O dreku pa pravzaprav lahko poslušamo skorajda na vsakem koraku. Mi je znanec te dni dejal, da res ne ve, kako se bo izkopal iz dreka. Na vprašanje, zakaj, je le dejal, da ima nekaj tisoč evrov minusa na tekočem računu in t'ko. Tudi soseda mi je omenjala drek, in sicer največ v povezavi z možem, ki da je drekač. Kar koli že to pomeni.

In ko sem prisluhnil pogovoru za enim od družabnih omizij, kjer je razprava tekla o vsem mogočem, je bilo zvezo »v dreku« kar nekajkrat slišati. Pa na žalost beseda ni tekla o straniščnem dreku, ki bi moral odsmrdeti na Madžarsko. In se vprašam, koliko dreka je vsak dan res okoli nas. Pardon, komunalnega blata.
Deli s prijatelji