Novice
NA KOŽO
Objavljeno 15. oktober 2019 22.25 | Posodobljeno 15. oktober 2019 22.25

Kolumna Darinke Pavlič Kamien: Jamramo, pa nam gre dobro

Povprečna slovenska družina za hrano porabi 14,6 odstotka vseh stroškov gospodinjstva, kar nas uvršča nad evropsko povprečje.

Statistika je objavila podatek, da povprečni Slovenec za hrano porabi 1400 evrov na leto. Na prvi pogled malo, a povprečja so nehvaležna, zato jih je treba brati z zadržkom, tako kot podatek, da 350 evrov od te vsote zapravimo v gostinskih obratih. Vsi ali samo nekateri? Časi se spreminjajo, z njimi pa tudi naše navade. Če nas naši starši niso pogosto vodili v gostilne, se mladi generaciji zdi nekaj običajnega, da si nedeljsko kosilo, ali kadar je na tesnem s časom, privošči zunaj.

Kljub temu je naša prehrana dovolj raznolika. Pojemo 93 kg mesa, 126 kg žit in 67 kg krompirja. S temi 1400 evri si privoščimo tudi 152 kg sadja in 117 kg zelenjave, kar nas med evropskimi državami uvršča precej visoko. Na primer, poraba teh dveh skupin živil v Veliki Britaniji je skoraj polovico manjša. Drugo je, kako pazimo na kakovost, na primer mesa, ki ga izbiramo po ceni, ne pa po poreklu ali svežini. Ob tej statistiki si Slovenci lahko oddahnemo, saj smo tudi po deležu izdatkov za hrano v družinskem budžetu evropsko primerljivi. Povprečna slovenska družina za hrano porabi 14,6 odstotka vseh stroškov gospodinjstva, kar nas uvršča nad evropsko povprečje, v neposredno bližino držav, kot so Italija, Francija in Belgija, ki jih radi kujemo v zvezde. To pomeni, da nas stroški za hrano ne silijo v življenje pod pragom revščine.

Čeprav Slovenci, razen v športu, nikoli nismo zadovoljni s seboj, se moramo zavedati, da tudi po kriteriju blaginje ne zaostajamo za drugimi Evropejci. Res je, vsak odstotek revščine je preveč, da bi se hvalili, vendar smo s 13,3 odstotka precej pod evropskim povprečjem, ki je v letu 2017 znašalo 22,3 odstotka. Zanimivo, da so na tej lestvici za nami bistveno bogatejše države, kot so Danska, Švedska, Avstrija, Nemčija, celo s pomembno večjim deležem socialne ogroženosti. Pa si Slovenci ne bomo priznali, da naše življenje le ni tako slabo. Še naprej bomo nezadovoljno pozabljali, da živimo bolje, naš dostop do dobrin pa se je bistveno razširil. Pri zapravljanju smo zagotovo bolj sproščeni kot prebivalci stare Evrope. In še vedno jamramo. Kaj šele bo, ko pride kriza?
Deli s prijatelji