NA KOŽO
Kolumna Bojana Budje: Tolar, evro, kuna
Menda imamo Slovenci vsaj dvakrat višji življenjski standard kot prebivalci lepe njihove.
Odpri galerijo
Že od leta 2004 je EU naša domovina, dežela Slovenija pa naša družina. Kakršna koli že. Pretežno sprta, razklana, tudi zapufana. A kaj bi to, pomembneje je, da živimo v zaupanja vredni domovini. Pravkar objavljena raziskava Eurobarometra izpričuje, da smo Evropejci še okrepili pripadnost in zaupanje do EU, v zadnjih petih letih sta ti z naskokom najvišji. Pribiti velja celo, da je delež Slovencev, ki zaupajo euju, nad poprečjem osemindvajseterice. Še pomenljivejša in zgovornejša pa je ugotovitev, da živelj starega kontinenta veliko bolj verjame Uniji kot svojim nacionalnim vladam in parlamentom. Priznam, da me to niti najmanj ne preseneča. Živim pač v Sloveniji.
Ne preseneča pa me niti, da je največ črnogledov v Veliki Britaniji, čeprav – roko na srce – zna iti zagovornikom brexita znova hudo na tesno, 47 odstotkov Otočanov namreč še vedno zre dokaj optimistično na eujevsko prihodnost. Pričakovano so si z EU najbolj na ti v Skandinaviji in v baltskih državicah, tudi na Nizozemskem, v Luksemburgu in Nemčiji. Nakar smo tu že Slovenci. Z naskokom največji pridobitvi za nas sta svoboda gibanja in evro. Skupna evrovaluta ima med vsemi 510 milijoni Evropejcev največ zagovornikov prav v deželici pod Alpami, kar 88 odstotkov. Dokaz, da znamo odpuščati. Ali pa pozabljamo. Dejstvo je namreč, da smo zagotovo najhitreje, zna pa biti, da tudi edini, takratno menjalno razmerje med našo neuradno nacionalno valuto marko in evrom čez noč preprosto izenačili. Rezultat je bil ena proti ena, posledica pa dvakrat višje cene. A smo preživeli. Eni imajo več, drugi manj, odvisno, na kateri strani blagajne je takrat kdo stal. Nisem pa prepričan, da jo bodo tako poceni odnesli naši južni sosedi, eks bratje. Hrvati bi kune kar najhitreje zamenjali za evro, Evropska komisija jih pri tem podpira. Tudi mi, prvi razlog so kajpak zamudna menjalniška opravila. A zgodba ima še drugo plat.
Zagrebškemu Jutarnjemu listu se je predvčerajšnjim zapisalo, da imamo Slovenci vsaj dvakrat višji življenjski standard kot prebivalci lepe njihove. Kar so podkrepili z analizo, ki je Slovenijo elitno pridružila Nemčiji, Danski, Nizozemski in Franciji, koder je donos na državne obveznice padel pod nič odstotkov. Logika je kmečka. Z evrom bo življenje na Hrvaškem zanesljivo dražje, življenjski standard bo padel. Razlika do severnih sosedov ne bo le dvakratna. Zacvetela bo fovšija in cvetele bodo cene. Zna biti, da se nam bo tudi Slovencem takrat kolcalo po kunah.
Menda imamo Slovenci vsaj dvakrat višji življenjski standard kot prebivalci lepe njihove.
Ne preseneča pa me niti, da je največ črnogledov v Veliki Britaniji, čeprav – roko na srce – zna iti zagovornikom brexita znova hudo na tesno, 47 odstotkov Otočanov namreč še vedno zre dokaj optimistično na eujevsko prihodnost. Pričakovano so si z EU najbolj na ti v Skandinaviji in v baltskih državicah, tudi na Nizozemskem, v Luksemburgu in Nemčiji. Nakar smo tu že Slovenci. Z naskokom največji pridobitvi za nas sta svoboda gibanja in evro. Skupna evrovaluta ima med vsemi 510 milijoni Evropejcev največ zagovornikov prav v deželici pod Alpami, kar 88 odstotkov. Dokaz, da znamo odpuščati. Ali pa pozabljamo. Dejstvo je namreč, da smo zagotovo najhitreje, zna pa biti, da tudi edini, takratno menjalno razmerje med našo neuradno nacionalno valuto marko in evrom čez noč preprosto izenačili. Rezultat je bil ena proti ena, posledica pa dvakrat višje cene. A smo preživeli. Eni imajo več, drugi manj, odvisno, na kateri strani blagajne je takrat kdo stal. Nisem pa prepričan, da jo bodo tako poceni odnesli naši južni sosedi, eks bratje. Hrvati bi kune kar najhitreje zamenjali za evro, Evropska komisija jih pri tem podpira. Tudi mi, prvi razlog so kajpak zamudna menjalniška opravila. A zgodba ima še drugo plat.
Zagrebškemu Jutarnjemu listu se je predvčerajšnjim zapisalo, da imamo Slovenci vsaj dvakrat višji življenjski standard kot prebivalci lepe njihove. Kar so podkrepili z analizo, ki je Slovenijo elitno pridružila Nemčiji, Danski, Nizozemski in Franciji, koder je donos na državne obveznice padel pod nič odstotkov. Logika je kmečka. Z evrom bo življenje na Hrvaškem zanesljivo dražje, življenjski standard bo padel. Razlika do severnih sosedov ne bo le dvakratna. Zacvetela bo fovšija in cvetele bodo cene. Zna biti, da se nam bo tudi Slovencem takrat kolcalo po kunah.
