Bojan Budja
NA KOŽO
Objavljeno 20. marec 2020 22.25 | Posodobljeno 20. marec 2020 22.25

Kolumna Bojana Budje: Sekretpapir

Ropanje sekretpapirja je prvo napovedalo današnjo kataklizmo.

Po skoroda natanko devetindvajsetih letih lahko kot pribito znova zapišem zgodovinske besede, kako nič več ne bo tako, kot je bilo. Takrat je bila zaslužna osamosvojitev, tokrat je kriv ta prekleti koronavirus. Življenja, kot smo ga bili vajeni, je nepreklicno konec. Prav nič več poslej ne bo samoumevnega, danega samo od sebe. Tudi država ni več nekaj imaginarnega, ohlapnega, fantazijskega tam nekje v oblakih, nenadoma je postala povsem konkretna, otipljiva. Življenje ti postavlja na glavo. Ukazuje ti, omejuje ti pravice. Jemlje ti včerajšnjo svobodo. Spoznaš, da ima meje, ki postajajo oklep. Znotraj njega se počutiš varnejšega. Z virusom je država postala tvoje vse, spremljaš vsak njen korak. Nenadoma ji celo zaupaš.

Prvi signal, da gre tokrat za nekaj prekleto resnega, je bil navaden toaletni papir. Rekli smo mu sekretpapir. Ljudem je najbolj samoumevna reč na svetu. Dokazano! Saj je celo tretji najbolj prodajan neprehrambni izdelek. Je simbol varnosti, brez njega si človeštvo ne predstavlja življenja. Še kruh je nadomestljiv, vece papir pač ne. V človeških genih je, da se jim drek gabi, ker je ne le smrdljiv, ostuden, je vir okužb. Toaletni papir rešuje vse to. Zato preprosto mora biti doma. Če ga je na zalogi manj kot pet rolic, ga je treba nabaviti. In ko se je pojavil ta prekleti koronavirus z napovedjo karanten, vsakovrstnih izolacij, so ljudje drli v štacune. Najprej po vece papir in konzerve. Prodajne police so bile opustošene, sekretpapir je postal eden simbolov koronavirusa. Še danes v Avstraliji police z njim varujejo varnostniki, pri vsemogočnih Trumpovih so prodajne količine omejene. V Sloveniji na srečo ni ne prvega ne drugega. Zanimivo pa je, da so toaletne rolice hkrati simbol življenja. Če nam je bil še pred leti dovolj listič ali dva na dan, jih danes Američan na dan natrga povprečno 57. Za časa svojega življenja poseka domala 400 dreves. Naših pljuč.

Človeški nagon je bil tudi tokrat nezmotljiv. Ropanje sekretpapirja je napovedalo današnjo kataklizmo. Ki je tukaj in zdaj. Drugače kot pred petnajstimi leti, ko smo se tresli zaradi nekega H5N1. Četudi takrat virus ptičje gripe vsaj po mojem spominu na stari celini ni vzel enega samega življenja. Tokrat pa je na naša vrata čisto zares potrkal sam jezdec Apokalipse. Upodobljen v zloveščem covidu-19. Spodimo ga skupaj!




Deli s prijatelji