Bojan Budja
NA KOŽO
Objavljeno 18. oktober 2019 22.25 | Posodobljeno 18. oktober 2019 22.25

Kolumna Bojana Budje: Lačni in revni

Ob rojstvu je vsakomur dano vse, potem pa nekdo ali nekaj presodi.

Pod pragom revščine v Sloveniji živi 45.000 otrok. FOTO: etty Images/istockphoto
Sam pravim, da v življenju ni naključij. Da se vse zgodi s tem ali onim razlogom. Torej tudi ni naključno, da si mednarodni dan hrane in svetovni dan boja proti revščini sledita drug za drugim, oba ta teden. Lakota, pomanjkanje hrane, je eden simbolov revščine. Verjetno prvi, ne tudi edini. Revnih, žalostnih, zagrenjenih je vse več. Nekatere je revščine sram, v imenu ponosa in dostojanstva jo skrivajo za tesno zaprtimi vrati svojega doma. Zanje niti ne vemo.

Revščina vstopa v življenje počasi, neopazno. V jaslih smo še vsi enaki, pleničke so enako posrane, celo bolezni so bolj ali manj enake. Različnost se začne že v vrtcu, eni so oblečeni po modi, drugi po zmožnostih, eni prihajajo po otroke v beemvejih, drugi peš. Dokončno gredo stvari po svoje v šoli, najprej v osnovni in potem še v srednji. Otroci postajajo ljudje, revščina pa tihi faktor razločevanja. Naseli se v dušo, jo zagreni, dela žalostno. Ob rojstvu je vsakomur dano vse, potem pa nekdo ali nekaj presodi.

Da danes živi v Sloveniji pod pragom revščine kar 45.000 otrok, je minule dni naznanil varuh človekovih pravic. In zraven bolj ali manj nemočno zažgolel, da morajo imeti ljudje, ki hodijo v službo, dostojno delo, zanj pa prejeti dostojno plačilo. Pa ga imajo? Kdo bi celo pritrdil, kajti na svetu živi v absolutni revščini, torej z 1,9 dolarja na dan (!!!), neverjetnih 767 milijonov ljudi, več kot polovica je otrok. Zaradi lakote na svetu vsak dan umre 24.000 ljudi, torej eden na vsake 3,6 sekunde, zavoljo podhranjenosti vsakih 5 sekund umre otrok, smrt jih vsakodnevno pokosi 18.000, na leto je to več kot 6 milijonov. Kruto. Strašno. Še bolj to, da nič ne bo drugače. Tri četrtine svetovne količine hrane je predelanih iz le 12 rastlinskih in petih živalskih vrst. Sistem je neverjetno ranljiv. Človeštva pa bo po napovedih Združenih narodov že leta 2050 devet milijard. Kdo in kaj jih bo prehranilo?
Prosjačiti ni zločin. Je dejanje obupa, stiske, brezizhodnosti, četudi z občutkom krivde in sramu. Je odločitev notranjosti, prelom, izhod iz nemoči. Pomagati je dejanje plemenitosti, izraz sočutnosti, dobrosrčnosti. Neštetim smo že pomagali, neštetim še bomo. Iz našega in vašega Krambergerjevega sklada. Pomagali vam bomo preživeti. Četudi le od danes na jutri. Za več je odgovorna država. Ki je v nasprotju s časopisom zakon in Bog. Ki tu in tam jemlje celo revežem.
Deli s prijatelji