Bojan Budja
NA KOŽO
Objavljeno 21. februar 2020 22.25 | Posodobljeno 21. februar 2020 22.25

Kolumna Bojana Budje: Džejms bondi

Ključne besede: komentar

Ni mi docela jasno, ali poslance in ministre s fotoaparati v rokah zalezujejo pravi ali našemljeni džejms bondi.

Po mnogoterih krajih, tudi mestih, so te dni oblast prevzele maškare. Rekel bi, da tudi v Ljubljani, točneje na Šubičevi, koder domuje parlament. Saj jim celo uspe, da so tu in tam prav izvirni v pustnih norčijah in pripadajočih umotvorih, rahlo nerodno postaja le, ker nam preostalim ni docela jasno, kdaj gre za pustno potegavščino in kdaj za početje v imenu hrama demokracije. Denimo, ali se je Nacionalni preiskovalni urad odločil obiskati in preiskovati pravi ali našemljeni Mahnič, ali se ga je dan pozneje odločila tožiti prava ali maskirana prva policajka Bobnarjeva. Zmeden sem, ker ne vem, ali za glasovi še včeraj prijateljskih strank SMC in Desusa joka original odstopljenega premierja ali nemara šemasti Šarec. Možno bi bilo oboje. Tudi mi ni docela jasno, ali poslancem ter ministrom s fotoaparati v rokah sledijo in jih zalezujejo pravi ali pustni džejms bondi. Ter še in še. Skratka, zmeda je popolna. Kar daje tem pustnim dnem zagotovo svoj čar in pridih.

Letošnji pust v deželici Sloveniji je torej zares nekaj edinstvenega, posebnega. Bog, ki vse vidi in vse ve, je že vedel, kdaj ga v letu 2020 dati na koledar. Ko bo Šarec odstopil. Zgolj naključje je, da se datum ujema tudi z božjo zapovedjo in tradicijo, da je pust soodvisen od velike noči, da mora biti pustna nedelja natanko sedem tednov pred velikonočno. Roko na srce: po svoje je tovrstno sožitje pustnih krofov in pirhov ter šunke precej nenavadno, kajti šeme in Cerkev si dolga stoletja niso bili na ti. Božji služabniki so jih preganjali in šele tam v desetem, enajstem stoletju so se s pustovanji in pripadajočimi običaji nekako sprijaznili. Danes se tu in tam celo sami našemijo. Tako je bilo izpod ene od farskih šem ondan celo slišati, da je pedofilija manjši zločin kot splav. No, vsaj upam, da tega ni izustil pravi far, pač pa v božjega poslanca našemljeni blaznež.

Seveda pa je šem več vrst, ena najprepoznavnejših pod Alpami je kurent, že kar simbolični pustni lik z Dravskega in Ptujskega polja. Od kod ime? Kurent je bil – tako zgodovina – bog razuzdanosti, kar dodatno pojasni, zakaj kurenti vsako leto obiščejo slovenski parlament. S Kurentom v navezi se v wikipediji pojavlja tudi beseda kouvrh, deklica. Iz nje smo Slovenci dobili besedi kurba in kurbarija. Pa smo spet pri politiki in politikih!




Deli s prijatelji