Kolumna Aleša Čakša: Lahko poletje

Krepko v poletju smo že. Poletje ima posebno moč. Je tudi moj najljubši letni čas. Prvič zato, ker je najbolj toplo in sproščeno obdobje v letu, drugič, ker je manj dela in imam več časa zase, za poležavanje na soncu oziroma, še raje, v senci ter za plavanje v morju, in tretjič, ker se bolj zdravo prehranjujem, več pohajkujem v naravi in se prevažam s kolesom.


Poletje je zame torej najbolj zdrav letni čas. In tisti meseci (od junija do septembra), ko sem najbolj pozoren na izbor hrane. Jasno: mediteranska prehrana. Poleti pozabim na kruh, krompir (dobro, tu in tam malo pečenega novega krompirja iz pečice, z več oljčnega olja in rožmarina), na večje količine mesa …

Privoščim si več rib, še več svežih, doma narejenih solat (s testeninami ali rižem), od kruha le rženega, od mesa le piščanca (na žaru), zelo veliko sadja pa nobenih mastnih omak, zelo malo salam, pa še med temi le piščančjo ali puranjo, zgolj tu in tam malo pršuta, veliko oliv, oreščkov. Med siri, ki so po večini zelo mastni, si privoščim mocarelo in občasno tistega z manj maščobami (25 odstotkov).

Takšna prehrana me vedno naredi lažjega. Nikoli nisem napihnjen, nikoli nimam občutka prenajedenosti. Moji zajtrki so sicer skromni: jogurt, banana, misliji. Nikoli se nisem mogel navaditi na obilne zajtrke, morda le v hotelih. Kosila so zmerna – manjša količina nemastne juhe, manjša solata, testenine ali riž –, večerje pa lahke: solata, ržen kruh s paradižnikom in piščančjo salamo ter skoraj nikoli po osmi uri zvečer.

Sem pa kot vsi krvav pod kožo in se tudi pregrešim. Recimo s hamburgerjem ali svinjsko pečenko, a le če kdo praznuje, ker takrat ne zganjam drame s hrano. In enkrat ni nobenkrat, mar ne?
Potrudil se bom, da bom poletni način prehranjevanja vpeljal tudi v jesen in pomlad, pozimi je pač malce težje sestaviti lahkoten poletni meni. Pa dober tek!