NA EKS
Kaj lahko Cerkev naredi za občino?
Primer kipa z veliki joški sredi mesta je primer, ko se politika poskusi dvigniti na področje, ki ga ne obvlada.
Odpri galerijo
Razlika je med vedeti in verjeti. FOTO: Matej Fišer
»Ich bin ein Berliner!« je zaklical John Fitzgerald Kennedy v svojem govoru v Berlinu, ki velja za enega njegovih najboljših govorov v času hladne vojne. Sredi razdeljenega Berlina je JFK želel v nemškem jeziku in s svojim bostonskim naglasom povedati, da je tudi on, kot del osvoboditeljskih sil, eden tistih, ki bodo tudi v prihodnje zagotavljali svobodo na otoku sredi Vzhodne Nemčije.
Vse to se je dogajalo v napetih časih med vzhodom in zahodom, ko se je vsaka majhna napaka ali nepravilnost lahko spremenila v veliko politično temo. To se je pripetilo Kennedyju, vendar ni imelo političnih posledic, ampak je ostal neizbrisno zapisan v zgodovino popularne kulture. Berlinčani sami sebe namreč ne imenujejo Berliner, ampak so z nazivom berliner poimenovali krof, ki je bil značilen za Berlin.
Tako se je pač JFK v vsej politični evforiji poimenoval za krof. Jaz sem en krof, bi lahko prevedli njegov vzklik. Tudi največjim se pripeti, da brcnejo v temo. Govor je ostal v spominu po tej simpatični jezikovni napaki. Takšne stvari se pač dogajajo, ko govoriš v jeziku in okolju, v katerem nisi popolnoma suveren. Pripeti se napaka, ko tvoje besede dobijo popolnoma drugačen pomen, kot je bilo mišljeno. Na to pride tolmačenje izrečenega in gre celotna stvar svojo pot.
V Murski Soboti je tokrat ena takšnih tem morebitna postavitev kipa sv. Nikolaja na krožišču pri nekdanji bencinski pumpi. Škof je lansiral slike kipa, ki naj bi stal na krožišču. Ob tem se je vsul plaz za in proti in začelo se je dogajati. Kip naj bi že imel znanega avtorja, postavili naj bi ga na javnem prostoru in plačala naj bi ga občina. Pri vsem skupaj so se zgodile nekatere napake oziroma zamenjave vrstnega reda. Kot vemo, bo letos proslava ob stoletnici priključitve Prekmurja.
To obletnico naj bi proslavili tudi s spomenikom, postavitvijo kipov zaslužnim župnikom, ki so odigrali izjemno pomembno zgodovinsko vlogo pri pogajanjih v Parizu. V ta namen bo občina pripravila javni razpis, na katerega se bodo lahko prijavili tisti, ki menijo, da so pozvani in dovolj usposobljeni, da predlagajo rešitev tega spomenika. Verjetno bodo pri vsem skupaj upoštevali, da je od tako imenovane priključitve minilo sto let. Postavljanje kipov in spominskih znamenj je od nekdaj prisotno v civilizaciji.
Od willendorfske Venere, ženskega kipca s poudarjenimi rodili, ki simbolizirajo plodnost in materinstvo, naprej ljudje beležijo svoje pomembne spomine s postavljanjem kipov. Willendorfska Venera, ki datira v čas 25.000 let pred našim štetjem, je tudi danes lahko razumljena drugače. Nove generacije gledajo na marsikatero stvar drugače. Pripetilo se je, da je bila tudi willendorfska Venera na facebooku označena kot pornografski material in odstranjena. Tako dandanes interpretirajo tudi kipe neke nove generacije.
Gre pač za ženski kip z velikimi joški. Enega takega z velikimi joški in sovo z zaškrnjeno glavo v Murski Soboti že imamo. Novim generacijam se zdi zanimivo, da sredi mesta stoji spomenik s Heinekenovo zvezdo. Prav tako se zdaj nekaterim zdi zanimivo, da bo občina financirala kip, posvečen čokoladnemu Miklavžu. Murska Sobota je občina, kjer je sedež škofije. Imamo tudi muzej, galerijo, knjižnico, kino, avtobusno in železniško postajo.
Nismo glih zadnja vukojebina, še posebno ker imamo nekaj izjemnih ljudi, tako slikarjev, obrtnikov, pisateljev, gospodarstvenikov, župnikov, fararjev, avtomehanikov, mesarjev in še koga. Tudi lectarja imamo. Prav zaradi tega, ker obstaja veliko ljudi, ki marsikaj vedo in se na svojo stroko razumejo, je pomembno, da o stvareh, ki naj bi bile pomembne za širšo skupnost, tudi odločajo. Primer kipa z veliki joški sredi mesta je primer, ko se politika poskusi dvigniti na področje, ki ga ne obvlada. Razlika je med vedeti in verjeti. V nekaterih primerih je treba pač vedeti, ne glede na to, v kaj verjameš.
Tako kot ne pričakujemo, da bo kakšen honorarni avtomehanik vodil maše v cerkvi, ne pričakujemo, da bo župnik odločal o javnih plastikah v mestu. Kot bi rekel Kennedy, ne sprašuj se, kaj lahko naredi občina zate, ampak se vprašaj, kaj lahko narediš ti za občino. Zaradi tega je največ, kar lahko stori Cerkev za občino, da o vprašanjih, ki jih ne obvlada, povpraša pametne ljudi. Stroko.
Tako bo vsekakor dobila kakovostno rešitev, poleg tega pa ohranila svoj ugled in dostojanstvo, ki so ga gradili mnogi cerkveni dostojanstveniki v mestu od nekdaj. V nasprotnem primeru se nam lahko pripeti, da bomo izzveneli v stilu: »Jaz sem en soboški krof.«
Vse to se je dogajalo v napetih časih med vzhodom in zahodom, ko se je vsaka majhna napaka ali nepravilnost lahko spremenila v veliko politično temo. To se je pripetilo Kennedyju, vendar ni imelo političnih posledic, ampak je ostal neizbrisno zapisan v zgodovino popularne kulture. Berlinčani sami sebe namreč ne imenujejo Berliner, ampak so z nazivom berliner poimenovali krof, ki je bil značilen za Berlin.
Tako se je pač JFK v vsej politični evforiji poimenoval za krof. Jaz sem en krof, bi lahko prevedli njegov vzklik. Tudi največjim se pripeti, da brcnejo v temo. Govor je ostal v spominu po tej simpatični jezikovni napaki. Takšne stvari se pač dogajajo, ko govoriš v jeziku in okolju, v katerem nisi popolnoma suveren. Pripeti se napaka, ko tvoje besede dobijo popolnoma drugačen pomen, kot je bilo mišljeno. Na to pride tolmačenje izrečenega in gre celotna stvar svojo pot.
V Murski Soboti je tokrat ena takšnih tem morebitna postavitev kipa sv. Nikolaja na krožišču pri nekdanji bencinski pumpi. Škof je lansiral slike kipa, ki naj bi stal na krožišču. Ob tem se je vsul plaz za in proti in začelo se je dogajati. Kip naj bi že imel znanega avtorja, postavili naj bi ga na javnem prostoru in plačala naj bi ga občina. Pri vsem skupaj so se zgodile nekatere napake oziroma zamenjave vrstnega reda. Kot vemo, bo letos proslava ob stoletnici priključitve Prekmurja.
To obletnico naj bi proslavili tudi s spomenikom, postavitvijo kipov zaslužnim župnikom, ki so odigrali izjemno pomembno zgodovinsko vlogo pri pogajanjih v Parizu. V ta namen bo občina pripravila javni razpis, na katerega se bodo lahko prijavili tisti, ki menijo, da so pozvani in dovolj usposobljeni, da predlagajo rešitev tega spomenika. Verjetno bodo pri vsem skupaj upoštevali, da je od tako imenovane priključitve minilo sto let. Postavljanje kipov in spominskih znamenj je od nekdaj prisotno v civilizaciji.
Od willendorfske Venere, ženskega kipca s poudarjenimi rodili, ki simbolizirajo plodnost in materinstvo, naprej ljudje beležijo svoje pomembne spomine s postavljanjem kipov. Willendorfska Venera, ki datira v čas 25.000 let pred našim štetjem, je tudi danes lahko razumljena drugače. Nove generacije gledajo na marsikatero stvar drugače. Pripetilo se je, da je bila tudi willendorfska Venera na facebooku označena kot pornografski material in odstranjena. Tako dandanes interpretirajo tudi kipe neke nove generacije.
Gre pač za ženski kip z velikimi joški. Enega takega z velikimi joški in sovo z zaškrnjeno glavo v Murski Soboti že imamo. Novim generacijam se zdi zanimivo, da sredi mesta stoji spomenik s Heinekenovo zvezdo. Prav tako se zdaj nekaterim zdi zanimivo, da bo občina financirala kip, posvečen čokoladnemu Miklavžu. Murska Sobota je občina, kjer je sedež škofije. Imamo tudi muzej, galerijo, knjižnico, kino, avtobusno in železniško postajo.
Nismo glih zadnja vukojebina, še posebno ker imamo nekaj izjemnih ljudi, tako slikarjev, obrtnikov, pisateljev, gospodarstvenikov, župnikov, fararjev, avtomehanikov, mesarjev in še koga. Tudi lectarja imamo. Prav zaradi tega, ker obstaja veliko ljudi, ki marsikaj vedo in se na svojo stroko razumejo, je pomembno, da o stvareh, ki naj bi bile pomembne za širšo skupnost, tudi odločajo. Primer kipa z veliki joški sredi mesta je primer, ko se politika poskusi dvigniti na področje, ki ga ne obvlada. Razlika je med vedeti in verjeti. V nekaterih primerih je treba pač vedeti, ne glede na to, v kaj verjameš.
Tako kot ne pričakujemo, da bo kakšen honorarni avtomehanik vodil maše v cerkvi, ne pričakujemo, da bo župnik odločal o javnih plastikah v mestu. Kot bi rekel Kennedy, ne sprašuj se, kaj lahko naredi občina zate, ampak se vprašaj, kaj lahko narediš ti za občino. Zaradi tega je največ, kar lahko stori Cerkev za občino, da o vprašanjih, ki jih ne obvlada, povpraša pametne ljudi. Stroko.
Tako bo vsekakor dobila kakovostno rešitev, poleg tega pa ohranila svoj ugled in dostojanstvo, ki so ga gradili mnogi cerkveni dostojanstveniki v mestu od nekdaj. V nasprotnem primeru se nam lahko pripeti, da bomo izzveneli v stilu: »Jaz sem en soboški krof.«
