Objavljeno 13. marec 2018 22.25 | Posodobljeno 13. marec 2018 19.32

Doping, da te kap

Ključne besede: komentar
Lahko vam dvigne krvni pritisk, povzroča mišične krče, nespečnost, glavobole ali bruhanje.
Če jeste (južno)ameriško meso, lahko padete na dopinškem testu. Prav to se je zgodilo mehiškemu boksarju Alvarezu, medtem ko se je pripravljal na dvoboj s svetovnim prvakom srednje kategorije. Alvarez je verjetno izgubil priložnost za dvoboj, si bo pa zapomnil nauk, razen če ni bilo meso predvsem prikladen izgovor za nečedno početje. Nekaj podobnega se je leta 2010 zgodilo tudi večkratnemu zmagovalcu francoskega Toura Albertu Contadorju. Njegovi zagovorniki so trdili, da so pri njem ugotovljene vrednosti 400-krat nižje od spodnje meje natančnosti, ki jo zahteva mednarodna dopinška zveza. Gre za clenbutirol, steroidni preparat, znan kot sredstvo za preprečevanje simptomov astme, ki se uporablja za hujšanje, športniki pa za povečanje mišične mase in kapacitete pljuč. Fitnes zasvojenci ga imenujejo fat burner. Njegovo uživanje je daleč od tega, da bi bilo brez nevarnosti. Lahko vam dvigne krvni pritisk, povzroča mišične krče, nespečnost, glavobole ali celo bruhanje. Dolgoročna posledica je zmanjševanje elastičnosti srčne mišice, poveča se lahko tudi krhkost kosti. Znanih je več primerov množičnih zastrupitev z ostanki clenbutirola. V Italiji je leta 1991 zdravniško pomoč poiskalo 22 ljudi, leta 1994 v Španiji 140, 2006. pa na Kitajskem kar 330 ljudi. Vsi so jedli meso, ki je vsebovalo ostanke tega steroida. Tega ne želimo imeti v svoji prehrani.
Podobno kot pri športnih mišičnjakih je našel svoje mesto pri domačih živalih. Pospešuje rast in omogoča lep videz na primer slastnega govejega stegna, iz katerega vam naredijo sočen in mehak zrezek. Nekakšen pakt s hudičem, ki vam obljublja nebesa, torej. V Evropi je njegova uporaba v živinoreji že dolgo prepovedana, marsikje po svetu pa ga še vedno s pridom uporabljajo. Nevarnost, da se srečate z njim, narašča z eksotičnostjo izvora mesa, ki ga uživate. V obeh Amerikah ni nič nenavadnega, zato je možnost, da naletite nanj v katerem od opevanih južnoameriških steakov, neizmerno večja od tistega, ki ga dobite izpod kamniških planin. Ne zato, ker bi bili Južnoameričani manj pošteni, ampak preprosto zaradi večje tolerance do uporabe steroidov, ki takemu mesu omogoči, da se izmuzne mimo nadzora.
Če se ravno danes pripravljate na pomemben dvoboj, raje sezite po malo manj zorjenem zrezku iz domačih logov. Bo manj presenečenj, tako za vaše zdravje kot za denarnico.
Deli s prijatelji