Objavljeno 10. julij 2018 22.25 | Posodobljeno 12. julij 2018 13.11

Darinka Pavlič Kamien: V iskanju ceste do meje

Ključne besede: komentar
Stroški mejnoprometnega zastoja so presegli vrednost cenejše gradbene rešitve dostopa do hrvaške meje.
Obala zadnje čase doživlja prometni krč. Kolone vozil se pomikajo po polžje, ljudje naveličani, zdolgočaseni zrejo v neznano, kar je celo hujša nevarnost, kot če bi se pogovarjali po mobitelu. Domačini so obupani. Kratek skok od Izole do Portoroža lahko postane potovanje, dolgo uro in več. Vrsta čakajočih za mejni prehod Sečovlje sega do križišča v Luciji, včasih tudi nazaj po klancu vse do portoroškega krožišča. Od te gneče nimajo nič ne gostinci, ne trgovci, ne stoječi mimovozeči, ki bi morali biti potrošniki, pa so ujeti v pregretih avtomobilih. Mejni uslužbenci na eni in drugi strani pa iščejo to, kar bodo le težko našli, a predpis je predpis, in če ta pravi, da je treba na meji vsakogar pogledati v oči in preveriti njegov dokument, bodo to pač storili. Počasi, mehanično.

Je to mejno dlakocepljenje posledica schengenske, sezonske, migrantske ali arbitražne krize? Stroški tega kombiniranega mejnoprometnega zastoja so presegli vrednost cenejše gradbene rešitve dostopa do hrvaške meje. Pa tudi pri tem ne gre vse gladko. Pred tedni naj bi tamkajšnjim prebivalcem oblastniki predstavili predloge, kako zgraditi obvoznico, pa je domačinom od idej skoraj zastal dih. Le kdo si izmišlja razkošne predloge z dolgimi predori, celo viadukti, ki nato promet znova pripeljejo do Lucije in zarežejo v vedno nova in najbolj kakovostna kmetijska zemljišča?

Stroški mejnoprometnega zastoja so presegli vrednost cenejše gradbene rešitve dostopa do hrvaške meje.


Tak projekt ne pomeni olajšanja za to okoljsko občutljivo območje. Zakaj nikomur od oblastnikov ni prišla na misel inačica, ko se cesta po semedelskem predoru v izolskem Jagodju obrne proti hribu na jug in po relativno zelo kratkem predoru doseže dolino Dragonje ter z bistveno manj posegi v kakovostna kmetijska zemljišča tudi hrvaško mejo? Po oceni je ta predlog mogoče zgraditi za dobro tretjino najbolj razsipne variante, ki naj bi stala več kot šeststo milijonov. Primerjavo z razpravami o drugem tiru je razumeti, da prometno ministrstvo išče možnosti, ki zahtevajo več denarja, namesto da bi z racionalizacijo zgradili in popravili več cestnih odsekov, kot jim jih uspe zdaj.
Deli s prijatelji