Na kožo
Bruseljski oskar je naš!
Dejan Vodovnik
Odpri galerijo
Slovenski kmetje so rešeni! Morda! Evropski poslanec Franc Bogovič iz vrst SLS/EPP je bil namreč na razglasitvi zmagovalcev natečaja za najboljše poslance leta 2018 (že kar za leto vnaprej, torej) razglašen za zmagovalca v kategoriji Raziskave in inovacije! Nagrado menda neuradno imenujejo tudi bruseljski oskar.
V obrazložitvi, ki smo jo lahko prebrali – in se nad njo navduševali –, smo zasledili, da je komisija tako prepoznala »njegova prizadevanja na področju novih tehnologij v kmetijstvu, promociji bio- in krožnega gospodarstva ter tudi pri odločenosti glede evropske pobude Pametne vasi, s katero bo EU skrbela za zmanjšanje razvojne vrzeli med urbanimi in ruralnimi območji v prihodnosti«. Skratka, slovenski kmetje, rešeni ste.
Ko bi bil kateri od slovenskih glasbenikov, filmarjev in podobnih, ki prihajajo v katerega od izborov za »čisto ta prave zvezdniške oskarje«, bi se o njem pisalo in ga slikalo vsak dan; in še zvečer za povrhu.
S kmetijskim oskarjem pa nekako ne bo šlo, se mi zdi. O (ne)zadovoljstvu kmetov bi se dalo pisati dan in noč, o slabi volji ter labirintih soočanj kmetov z lokalno pa tudi državno administracijo še več. Navsezadnje je vsako leto manj kmetij.
Januarja letos je bil v Berlinu mednarodni Zeleni teden z več kot 1660 razstavljavci iz 66 držav, številnimi obiski pristojnih ministrov ter okrog 400.000 obiskovalci, ljubitelji dobre hrane in vsemi, ki jih zanimajo kmetijske teme. Nemci pač Zeleni teden razumejo kot gospodarski, a tudi vrhunski politični dogodek, saj vsako leto zberejo ministre z vsega sveta. Pa noben organizator še ni prejel bruseljskega oskarja!
Bog ne daj, da bi v nič dajali nagrado našemu evroposlancu, je pa tudi res, da se mora tisti, ki hoče uspeti, znati promovirati. Kdo nas bo hvalil, če se ne bomo sami?
Skratka; če je Franc Bogovič prejemnik t. i. bruseljskega oskarja, se smejo za prejemnike majhnih koščkov te nagrade imeti tudi slovenski kmetje. Pač po vzoru samopromotorja številka 1 na Slovenskem Damjana Murka in podobnih, ki ob prejemu različnih nagrad s solzami v očeh povedo: »Brez vas, dragi moji, te nagrade ne bi bilo!«
Kakšno korist res imajo vsi skupaj, je pa že neka druga zgodba.
V obrazložitvi, ki smo jo lahko prebrali – in se nad njo navduševali –, smo zasledili, da je komisija tako prepoznala »njegova prizadevanja na področju novih tehnologij v kmetijstvu, promociji bio- in krožnega gospodarstva ter tudi pri odločenosti glede evropske pobude Pametne vasi, s katero bo EU skrbela za zmanjšanje razvojne vrzeli med urbanimi in ruralnimi območji v prihodnosti«. Skratka, slovenski kmetje, rešeni ste.
So slovenski kmetje solastniki Bogovičevega bruseljskega oskarja?
Ko bi bil kateri od slovenskih glasbenikov, filmarjev in podobnih, ki prihajajo v katerega od izborov za »čisto ta prave zvezdniške oskarje«, bi se o njem pisalo in ga slikalo vsak dan; in še zvečer za povrhu.
S kmetijskim oskarjem pa nekako ne bo šlo, se mi zdi. O (ne)zadovoljstvu kmetov bi se dalo pisati dan in noč, o slabi volji ter labirintih soočanj kmetov z lokalno pa tudi državno administracijo še več. Navsezadnje je vsako leto manj kmetij.
Januarja letos je bil v Berlinu mednarodni Zeleni teden z več kot 1660 razstavljavci iz 66 držav, številnimi obiski pristojnih ministrov ter okrog 400.000 obiskovalci, ljubitelji dobre hrane in vsemi, ki jih zanimajo kmetijske teme. Nemci pač Zeleni teden razumejo kot gospodarski, a tudi vrhunski politični dogodek, saj vsako leto zberejo ministre z vsega sveta. Pa noben organizator še ni prejel bruseljskega oskarja!
Bog ne daj, da bi v nič dajali nagrado našemu evroposlancu, je pa tudi res, da se mora tisti, ki hoče uspeti, znati promovirati. Kdo nas bo hvalil, če se ne bomo sami?
Skratka; če je Franc Bogovič prejemnik t. i. bruseljskega oskarja, se smejo za prejemnike majhnih koščkov te nagrade imeti tudi slovenski kmetje. Pač po vzoru samopromotorja številka 1 na Slovenskem Damjana Murka in podobnih, ki ob prejemu različnih nagrad s solzami v očeh povedo: »Brez vas, dragi moji, te nagrade ne bi bilo!«
Kakšno korist res imajo vsi skupaj, je pa že neka druga zgodba.
