Za arheologi bodo kopali še delavci

LJUBLJANA – Na lep sončen dan, številni so se že odpravili na morje, je petnajstčlanska arheološka ekipa pod vodstvom namestnika vodje raziskovanj Reneja Masaryka začela nadzorovati gradbena dela v Ljubljani. Gradbinci so že izvedli grobi odriv do globine pol metra in površine nekdanje ceste Marije Terezije, od tukaj pa prevzamejo arheologi. Meter do dva globoko bodo še posebno pazljivi, ker glede na odkritja prejšnjih let pričakujejo, da bo tu še kakšnih dvesto rimskih skeletnih grobov in dvajset sarkofagov.

Najstarejša arheološka ostalina, ki so jo odkrili lani, ko so raziskali severno polovico Gosposvetske ceste, je nagrobnik, posvečen umrlemu vojaku, ki se je v 1. stoletju kot pripadnik ene od rimskih legij potikal v okolici Emone. Sicer pa so arheologi pred kratkim, med izkopavanji na Slovenski cesti leta 2015, odkrili še eno z vojaki povezano najdbo – natančno izdelan pečatni rimski prstan, na katerem je izrezljana rimska bojna ladja. Njegova upodobitev fotografa Matije Lukića je lanska zmagovalka fotonatečaja britanske arheološke revije Current World Archaeology. Na najdbo, fotografijo in fotografa so vsi izjemno ponosni.

Preostale najdbe, predvsem pa grobovi, odkriti na Gosposvetski cesti, so nekoliko mlajši. Grobni pridatki, kot so varnostne zaponke (fibule) in novci, umeščajo pokopališče v 4. stoletje. To arheologi ugotavljajo po na novcih upodobljenih vladarjih tega časa. Na raziskovanem območju so pokopani prebivalci bližnjega rimskega mesta, katerega severna vrata ležijo na Kongresnem trgu. Najpremožnejšim je bil namenjen osrednji del tega predela pokopališča, od križišča s Kersnikovo ulico do Slovenske ceste. Pokopani so bili v kamnitih skrinjah – sarkofagih. Ti so bili iz enega velikega kosa peščenjaka, ki so ga pridobivali v kamnolomu v bližini današnjih Moravč pri Domžalah.

Arheologi so prejšnje leto dvigovanje enega od pokrovov celo prenašali v živo na strani na facebooku. Rene Masaryk pravi: "Pokrov, ki ima več kot 100 kilogramov in je zaradi starosti močno poškodovan, je izjemno težko dvigniti tako, da ne uničimo v sarkofagu skrite in do zdaj neznane vsebine. Mnogi naše delo podcenjujejo, imenujejo nas žličkarji, ker naj bi bili dežurni krivci za počasnost gradbenih del. Ne zavedajo se, koliko znanja, potrpežljivega in natančnega dela in zahtevne logistike je potrebno, da najdemo tako izjemna odkritja." Te želijo sproti predstavljati javnosti. Na zaščitni ograji bodo pripravili razstavo fotografij reči, ki so jih že odkrili, od konca aprila bodo organizirali vodene oglede, služba za stike z javnostmi bo poročala v medijih, o izkopavanju bomo lahko več izvedli tudi na spletni strani neodkritaarheologijaljubljane.wordpress.com.

Umrle na delu pokopališča, ki je ta trenutek še pod zemljo, so pokopavali tudi v zidanih grobnicah za več oseb, pokrite pa so bile s ploščami iz peščenjaka in apnenca. Posamezne grobne parcele, znotraj katerih je svojce več generacij pokopavala ena družina, so bile zamejene z zidanimi ograjami ter tlakovane z maltnimi utrditvami.
Izkopavanja na Gosposvetski in Dalmatinovi so zaščitna. V nasprotju z raziskovalnimi bodo reševali in raziskovali le tisto dediščino, ki bi bila brez prisotnosti arheologov uničena. Celotne trase obeh prometnic žal ne bodo raziskali. Pravzaprav kopljejo le tam, kjer bodo izkopane jame, v katera bodo zasajena drevesa (kot je že posajeno drevje na Slovenski cesti), ter na mestih, kjer gradbeniki obnavljajo stare komunalne napeljave. Neraziskani deli bodo morali počakati na bodoča gradbena dela, ki jih bodo morda izvajale naslednje generacije.
Emona je v 5. in 6. stoletju stala na poti številnim ljudstvom iz severa in vzhoda, ki so hotela prodreti v osrčje rimskega imperija. Zaradi tega so začeli prebivalci mesto postopoma zapuščati in najpozneje v 6. stoletju je dokončno propadlo, skupaj z njim pa so bila opuščena številna pokopališča, tudi to pod Gosposvetsko cesto. Območje raziskav je nato vse do prihoda novega veka bolj kot ne samevalo, ponovno pa je zaživelo šele v 18. in 19. stoletju.
Najdbe pričakujejo tudi v Dalmatinovi ulici, kjer je v novem veku stal samostan, pozneje pa bolnišnica. Grobovi naj bi tu bili tudi mlajši, novoveški.
Gosposvetska cesta in del Dalmatinove ulice do Miklošičeve ceste bosta po napovedih mestnega vodstva zaprti za promet do 30. junija. Najprej bodo svoje raziskave dokončali arheologi, nato bodo delavci obnovili vodovod, kanalizacijo, plinovod, vročevod in javno razsvetljavo.