Vsak v družini ima svojega hrošča

Vasica Podnart na Gorenjskem ima svojo lastno železniško postajo in fino, sicer ovinkasto povezavo s cestami v vse smeri. Sredi kraja lahko opazimo polno dvorišče hroščev. Ne navadnih, ampak tistih štirikolesnih. Nemške izdelave. Jože Felicijan, med hroščarji, lastniki Volkswagnovih vozil, znan kot Speedy, pokaže z roko: »Tale je moj, tale je od hčerke, tale od fanta od hčerke, zeleni čaka na sina, le vozniški izpit še opravi, eden je od očeta, njunega dedka ...«

Predseduje tudi društvu

Četica od skupno 21,529.464 vozil VW 1300, izdelanih med letoma 1938 in 2003, je pri Felicijanovih. Sprva sta z očetom v družinski mehanični delavnici obnavljala hrošče, potem je delo postalo hobi: »Ena najinih strank se je odločila svojega VW 1300 prodati, pa sem ga kupil. Čez zimo smo ga imeli v garaži, potem smo ga obnovili in uredili motor. Izvedel sem za srečanje lastnikov teh vozil v Izoli in odpeljal sem se na izlet. Nato je sledilo novo srečanje, pa še eno. Hrošča, ki sem ga uporabljal, sem ponudil v prodajo.« Felicijan je prek spleta v tistem podal ponudbo za nabavo hrošča letnik 1965. »Lastniku sem povedal, da bi ga rad kupil, ker sva enako stara. S kolegom sva ga šla iskat v Stranje pri Kamniku. Uredil sem ga in šel na nova srečanja.« Ljubezen do vozil VW 1300 je pripeljala do tega, da je danes že deseto leto predsednik VW hrošč kluba Slovenije. »Sedež je bil prej v Ljubljani, a smo zaradi možnosti financiranja iz občinskih virov klub preselili k meni v Podnart.«


Beseda nanese na najbolj organizirano srečanje lastnikov hroščev v južnem delu Evrope, ki se vsako leto odvija na letališču Lesce. »Sprva so bila srečanja na Bledu, pred 15 leti pa smo se preselili na letališče v Lesce. Letos nas čaka že sedemindvajseto srečanje, ki ga organizira naš klub.« Pri organizaciji sodeluje deset članov, nato na srečanju sredi avgusta delo opravlja okoli 50 prostovoljcev. Lani je prišlo 210 vozil iz petnajstih držav. »Pred leti smo imeli celo gosta, ki je prišel k nam iz Bocvane, iz Afrike. Slovenija mu je bila tako všeč, da je ostal pri nas še dva tedna. Medtem ko smo mu servisirali vozilo v moji delavnici, je celo splezal na Triglav. Lani, ko se je ravno zaključevalo srečanje, so nas ljubitelji hroščev poklicali iz Avstralije, letos bi prišli k nam. Imeli smo tudi najstarejši serijsko izdelani hrošč na svetu, imel je številko 21, prišel je iz Češke, bil je letnik 1941. Domenili smo se z lastnikom, da nam bo letos pripeljal vojaškega hrošča, letnik 1943. V takem modelu so se nacisti v vojaških filmih vozili sem in tja, dokler jih niso partizani vrgli v zrak,« se zasmeji vedno prešerno razpoloženi Felicijan.

Še vedno udobni

Predsednik slovenskega kluba ljubiteljev hroščev trdi, da se je veliko udobneje peljati v njegovem VW1300 kot v katerem novejšem avtu: »Dvomim, da je v čisto novem beemveju več prostora kot v hrošču. Ko sedeš za krmilo hrošča, imaš veliko prostora okoli sebe. Včasih so delali avte s poudarkom, da se voznik pelje udobno. Danes se varčuje pri prostoru glede na dodatke, ki jih nameščajo v vozila.« Slišimo, da je v Sloveniji registriranih približno tisoč te vrste vozil. Enega najstarejših ima prav Felicijan. »Vozilo je letnik 1948. Ni urejeno, kot se spodobi, pa ga zato sploh nočem še dati v javnost. Vem za dve vozili pri nas, ki sta registrirani in sta letnik 1954. Sta v odličnem stanju.«


Vozilo VW 1300 je lahko, ima približno 800 kilogramov. Motor je nameščen zadaj. Na prvi osi je le približno 300 kilogramov teže, zato se odsotnosti servo volana sploh ne občuti. Najvišje hitrosti se merijo do 120 km/h. »Najhitrejši serijski modeli tipa VW 1303-S gre do 150 km/h, saj ima motor s 1600 kubiki. Seveda se da v avto vdelati nekaj modifikacij, zato gre lahko še hitreje, recimo v ZDA s hrošči dirkajo na stezi, dolgi 400 metrov, in vozila pod pokrovom skrivajo precej čez 600 konj,« razloži živi leksikon o nemškem avtu, ki ga je po naročilu nacističnega voditelja Adolfa Hitlerja skonstruiral Ferdinand Porsche: »Američani pravijo, da se do 180 konj v motorju življenjska doba meri v kilometrih, nad tem pa v sekundah. Serijski hrošči imajo recimo od 25 do 50 konj, več pa ne,« pravi Jože in razodene, da je profesionalnih mehanikov, ki bi se lotevali obnove hroščev, pri nas le pet, občasno jih servisirajo tudi starejši mehaniki, ki so nekoč delali v Volkswagnovih servisih. Felicijan pa nato konča z nasvetom: »Potem je še kup amaterjev, ki radi razkopljejo motor in ga potem ne znajo sestaviti ali pa ne obnovijo potrebnega zaradi varčevanja. Ko greš na cesto z vozilom, vedno odpove del, za katerega si prej v delavnici rekel, da je morda še dober.«