PETICIJA

Vojaki na meji živcirajo Hrvate

Objavljeno 16. maj 2020 19.18 | Posodobljeno 16. maj 2020 19.18 | Piše: Tomica Šuljić

Protest hrvaških obmejnih županov zaradi naše vojske. Prebivalstvo živi težje zaradi ograj in omejitev.

Za zdaj so vojaki na južni meji spremstvo policije. FOTO: Tomi Lombar
Marsikoga pri nas je presenetila iniciativa 23 hrvaških mest in občin, ki mejijo na Slovenijo, da zavračajo »kakršne koli aktivnosti ob meji, ki ne prispevajo k bolj kakovostnemu sobivanju«, kot so diplomatsko izrazili nasprotovanje napotitvi Slovenske vojske na južno mejo. Pri nas ni bilo tako glasnega in organiziranega nasprotovanja, ko je recimo v času begunske krize vojsko na meje poslala Avstrija; zakaj torej Hrvati tako organizirano bentijo?


Več škode kot koristi


23 hrvaških županov in občinskih načelnikov je proti naši vojski na meji s Hrvaško.


image
Župan in poslanec Srpak pravi, da je okoli migrantov vse crknilo. Zakaj torej vojska, se čudi. FOTO: Hdz.hr
»To se ne šika,« v slovenščini izstreli prvopodpisani Dražen Srpak, župan Murskega Središča in poslanec HDZ v hrvaškem saboru, v katerem je tudi član komisije za evropske zadeve: »Mi smo lani podpisali sporazum z Lendavo o sodelovanju na številnih področjih, čez leto dni pa je napredek vojska na meji?« se sprašuje župan medžimurskega mesta ter v isti sapi opozarja, da je bilo dogajanje zaradi nelegalnih prebežnikov v minulih letih precej hujše, pa ni bilo soldatov na meji: »Pri nas pravimo, da je zdaj okoli migrantov vse crknilo,« de Srpak in opozarja, da bodo težave ostale obmejnemu prebivalstvu.

»Ne počutim se ugodno, ko vojak gleda z daljnogledom na našo stran, ko odhajam od soseda,« pa izkušnjo opiše Siniša Žulić, župan istrskega Buzeta, ki pravi, da obmejno prebivalstvo vojsko doživlja kot svojo težavo: »Če postavite ograjo in pošljete vojsko na mejo, bodo največje težave, omejitve in škodo imeli ljudje, ki tam živijo.« Ljudje ob meji so vezani z družinskimi in prijateljskimi vezmi, pravi Žulić: »Zato smo vsi proti temu, ker bo to pustilo globlje posledice, kot bo kratkoročna korist.«

Vojaki so se pridružili ograjam in novim zaklenjenim vratom, ponekod kar sredi naselij – prav včeraj so bili presenečeni prebivalci vasi Mlini v bližini mejnega prehoda Sočerga, kjer so bila vrata postavljena na poti proti Hrvaški. Zdaj bodo morali lastniki zemljišč klicati policijo, da jim jih odklene: »Zavedamo se, da se je s panelnimi vrati na prehodnih mestih, ki so bila postavljena zaradi preprečevanja ilegalnih migracij, otežilo prehajanje državne meje upravičencem, tako državljanom Slovenije kot državljanom Hrvaške,« navaja Anita Leskovec s koprske policijske uprave – toda »iz operativnih razlogov ključev za odpiranje vrat vsaj do nadaljnjega ne bomo razdelili med upravičence,« pojasnjuje Leskovčeva.


Peticija


image
Prvi mož Buzeta Siniša Žulić poudarja, da se bodo poslabšali že tako razrahljani sosedski odnosi. FOTO: Gradonacelnik.hr
»S temi vrati imate ljudi in sosede, oddaljene po nekaj deset metrov, ki so se prej družili – zdaj se bodo tega odvadili in prenehali sobivati,« posledice mejnih ovir opisuje Žulić, Srpak pa opisuje občutek zaradi vojske na njihovem koncu: »To vzbuja opazno nelagodje, kot da je to stopnjevanje nečesa: najprej policija, nato občasne kontrole, zdaj vojska …« Raje bi videli kamere in tehnološke rešitve – a to je odvisno tudi od (ne)prepustnosti meje na hrvaški strani: »Sodelovanje med vladama in ministrstvi se mora izboljšati, na slovensko mejo pa mora priti manj migrantov, če je to težava. Toda to mora reševati nekdo drug, ker drugače težave ne bomo rešili,« pravi Žulić.

Če se Slovenci ne bi želeli družiti z nami, bi bilo to razumljivo. Migrant pa bo šel skozi gozd, kjer ni žice.


Pri tem bi bila ključna politična in vojaška podpora hrvaškega vrha, zato so svojo peticijo naslovili na premierja obeh držav, Janeza Janšo in Andreja Plenkovića, v vednost pa so jo poslali še obema predsednikoma, Borutu Pahorju in Zoranu Milanoviću. Glede na medsebojne (ne)simpatije hrvaških predsednikov ter bistveno nižjo stopnjo sodelovanja in soglasja, kot jo imata Janša in Pahor, ne gre pričakovati, da bi hrvaška oblast sama zaostrila migrantski režim na svoji strani meje s Slovenijo. Sodobni pojavi, kot so migranti ali koronabolezen, so razmejili tudi dovčerajšnje sosede in prijatelje; Žulić pa opozarja, da ograje postavljamo zaradi nekoga drugega, škodo pa bo imel tretji: »Če se Slovenci ne bi želeli družiti z nami, bi bilo to razumljivo. Migrant pa bo šel skozi gozd, kjer ni žice.«




Deli s prijatelji