PREVIDNO
V sibirskem mrazu le smrt ne zmrzne
Najbolj izpostavljeni v teh mrzlih dneh otroci, starostniki in bolniki. Čim manj hodite ven, oblačite se po plasteh, uživati tople napitke in jedi.
Odpri galerijo
Brez pokrivala in rokavic v teh mrzlih dnevih ne bo šlo. FOTO: Guliver/Thinkstock
LJUBLJANA – V prestolnici je bilo včeraj opoldne sedem stopinj pod ničlo, v Postojni so namerili minus 11 Celzijevih stopinj, tudi v Portorožu je bil minus. Občutek mraza je bil zaradi vetra še hujši. Hud mraz je – skupaj z velikimi temperaturnimi razlikami med zunanjostjo in ogrevanimi prostori – za zdravje stres. Organizem mora ohranjati stalno telesno temperaturo, ki zagotavlja normalno delovanje telesa, v hudem mrazu se izločajo hormoni stresa, telo pa mora proizvesti več toplote, kot je izgublja. To stori tako, da zoža kapilare na koži, upočasni prekrvitev, kri pa se pomakne v notranjost telesa, kjer ohranja telesno temperaturo notranjih organov. Te funkcije pa so za telo večji napor.
Zaradi mraza so različnim zdravstvenim težavam bolj izpostavljene ogrožene skupine, to so otroci do četrtega leta starosti, starostniki po 75. letu starosti, kronični bolniki z boleznimi srca, ožilja, dihal, za mraz pa so bolj občutljivi tudi bolniki z duševnimi motnjami ter ljudje s socialno-ekonomskimi problemi. Poslabšajo se tudi kronična vnetja sklepov. Izogibajte se pretirano nizkim temperaturam, svetujejo zdravniki, zlasti zgodaj zjutraj in ponoči, to še posebno velja za srčne bolnike in tiste z respiratornimi obolenji.
Telesu moramo omogočiti primerno in stalno vzdrževanje toplote, predvsem s primerno izbiro oblačil. Oblačimo se po sistemu čebule, torej večplastno, tako bomo učinkoviteje ohranjali telesno temperaturo. Oblačila naj bodo suha in topla, vrhnje, torej bunda ali plašč, naj ne prepušča vetra, nosimo kapo, šal in rokavice, pa toplo in nepremočljivo obutev, naj bo brez visoke pete. Tudi s hrano in pijačo bomo poskrbeli, da nam bo toplo. Pri tem ne mislimo na šilce žganega, ki da nam požene kri po žilah in ogreje, pri uživanju alkoholnih pijač namreč obstaja nevarnost, da ne bomo občutili mraza in ne zaznali znakov podhladitve. Raje pijmo tople napitke, denimo čaj, ter jejmo kuhano hrano.
Priporočil za temperaturo, pri kateri bi bilo treba omejiti gibanje na prostem, zlasti za otroke, sicer ni, a ko se spusti deset in več stopinj pod ničlo, bi bilo pametno vadbo prilagoditi oziroma jo začasno premestiti v zaprte prostore. Kdor sicer rad teče, naj se v tem primeru zadovolji s fitnesom ali si privošči plavanje. Gibanje je pomembno, moramo pa ob nižjih zunanjih temperaturah prilagoditi obnašanje in najbolj izpostavljene dele telesa posebej zaščititi. Zlasti to velja za otroke, saj ti, še posebno dojenčki, izgubljajo toploto hitreje in lažje kot odrasli in je samo z drgetom ne morejo proizvesti dovolj. Otroke za sprehod v mrazu oblečemo v topla oblačila, in sicer po plasteh, nosijo naj kapo, šal, rokavice, ki se na koncu tesno prilegajo zapestjem, in toplo, nepremočljivo obutev. A pozor: tudi potenje hitro odvaja telesno toploto, če se otroci zunaj intenzivno gibajo, odstranimo plast oblačila. Ker s potenjem izgubljajo tekočino, to nadomeščamo s toplimi napitki. Otrok in ljudi, ki ne morejo ustrezno poskrbeti zase, nikoli ne puščamo samih v denimo zaprtem parkiranem avtomobilu, v mrazu ne nosimo majhnih otrok dlje v nahrbtniku. V prihodnjih dnevih naj ostajajo doma ljudje, ki so bolni, imajo gripo, prehlad ali drugo virusno obolenje, saj se lahko spremeni v pljučnico ali katero drugo bolezen.
Tudi živali zebeV mrzlih dnevih moramo poskrbeti tudi za živali. Lastniki jim morajo zagotoviti primerno bivališče, hrano in vodo ter primerno oskrbo, ki je v mrzlih dnevih nekoliko drugačna. Tistim živalim, ki jih imajo sicer zunaj, naj omogočijo bivanje v prostorih z nekoliko višjimi temperaturami, denimo v garaži ali lopi, če jih že v hišo ne spustite, oziroma v primernih hiškah/utah z ustrezno podlago, zastori, izolacijo in zavetjem. Ker v zelo mrzlih dneh voda hitro zmrzne, jo je treba menjati pogosteje, poleg ustrezne hrane pa naj bo zagotovljeno tudi gibanje živali, najbolje na nesoljenih površinah.
Zaradi mraza so različnim zdravstvenim težavam bolj izpostavljene ogrožene skupine, to so otroci do četrtega leta starosti, starostniki po 75. letu starosti, kronični bolniki z boleznimi srca, ožilja, dihal, za mraz pa so bolj občutljivi tudi bolniki z duševnimi motnjami ter ljudje s socialno-ekonomskimi problemi. Poslabšajo se tudi kronična vnetja sklepov. Izogibajte se pretirano nizkim temperaturam, svetujejo zdravniki, zlasti zgodaj zjutraj in ponoči, to še posebno velja za srčne bolnike in tiste z respiratornimi obolenji.
Na čebulo
Izpostavljenost mrazu povzroči večje pojavljanje srčno-žilnih bolezni, obolenja dihal, padce in poškodbe, podhladitev telesa, tudi smrt. Kadar so temperature zelo nizke in zlasti kadar piha veter, se zadržujmo v zaprtih prostorih, zunaj pa bodimo čim krajši čas. Bodimo pozorni na tresenje od mraza: to je pomemben znak, da telo izgublja toploto. Če ne preneha, je to znak, da ste predolgo na mrzlem in da morate takoj na toplo.Mastna krema na obrazMraz vpliva tudi na kožo, zato ji moramo nameniti še dodatno nego. Zaradi mraza in vetra so najbolj izpostavljeni roke in obraz, koža pa postane izsušena. Izsuševanje je pogostejše pri tistih, ki imajo tudi sicer suho kožo. Zavarujemo jo z mastno kremo, večkrat na dan, vedno, preden gremo ven, in ne pozabimo na rokavice. Kdor ima suho kožo, naj se ne prha predolgo, strokovnjaki odsvetujejo pretirano miljenje. Po prhanju kožo le nežno otremo z mehko brisačo in na še vlažno nanesemo mastno kremo.
Telesu moramo omogočiti primerno in stalno vzdrževanje toplote, predvsem s primerno izbiro oblačil. Oblačimo se po sistemu čebule, torej večplastno, tako bomo učinkoviteje ohranjali telesno temperaturo. Oblačila naj bodo suha in topla, vrhnje, torej bunda ali plašč, naj ne prepušča vetra, nosimo kapo, šal in rokavice, pa toplo in nepremočljivo obutev, naj bo brez visoke pete. Tudi s hrano in pijačo bomo poskrbeli, da nam bo toplo. Pri tem ne mislimo na šilce žganega, ki da nam požene kri po žilah in ogreje, pri uživanju alkoholnih pijač namreč obstaja nevarnost, da ne bomo občutili mraza in ne zaznali znakov podhladitve. Raje pijmo tople napitke, denimo čaj, ter jejmo kuhano hrano.
Glava naj bo pokrita
Ogreli se bomo tudi z gibanjem. V mrazu na prostem ne stojimo pri miru, temveč bodimo zmerno aktivni. A ne pozabimo, da telo med naporom porablja energijo, s katero bi sicer vzdrževalo telesno temperaturo, zato lahko pretiran telesni napor v mrazu povzroči zdravstvene težave, tudi infarkt! Tudi pri športnih aktivnostih se je treba primerno obleči, tekači naj ne pozabijo na kapo. Pri nizkih temperaturah mora biti glava pokrita, saj skozi predel glave oddajamo veliko toplote in se zato lahko prehladimo.Plus v minusuObstaja tudi nekaj zdravstvenih prednosti mraza. Nizke temperature znižajo pojavnost nekaterih organizmov, ki širijo bolezni. Nižje temperature pomenijo tudi večjo porabo kalorij, da bi telo ohranilo optimalno temperaturo. Pozimi ni peloda, torej ni alergije nanj (senenega nahoda).
Priporočil za temperaturo, pri kateri bi bilo treba omejiti gibanje na prostem, zlasti za otroke, sicer ni, a ko se spusti deset in več stopinj pod ničlo, bi bilo pametno vadbo prilagoditi oziroma jo začasno premestiti v zaprte prostore. Kdor sicer rad teče, naj se v tem primeru zadovolji s fitnesom ali si privošči plavanje. Gibanje je pomembno, moramo pa ob nižjih zunanjih temperaturah prilagoditi obnašanje in najbolj izpostavljene dele telesa posebej zaščititi. Zlasti to velja za otroke, saj ti, še posebno dojenčki, izgubljajo toploto hitreje in lažje kot odrasli in je samo z drgetom ne morejo proizvesti dovolj. Otroke za sprehod v mrazu oblečemo v topla oblačila, in sicer po plasteh, nosijo naj kapo, šal, rokavice, ki se na koncu tesno prilegajo zapestjem, in toplo, nepremočljivo obutev. A pozor: tudi potenje hitro odvaja telesno toploto, če se otroci zunaj intenzivno gibajo, odstranimo plast oblačila. Ker s potenjem izgubljajo tekočino, to nadomeščamo s toplimi napitki. Otrok in ljudi, ki ne morejo ustrezno poskrbeti zase, nikoli ne puščamo samih v denimo zaprtem parkiranem avtomobilu, v mrazu ne nosimo majhnih otrok dlje v nahrbtniku. V prihodnjih dnevih naj ostajajo doma ljudje, ki so bolni, imajo gripo, prehlad ali drugo virusno obolenje, saj se lahko spremeni v pljučnico ali katero drugo bolezen.
